OZ člen 356. ZPIZ-2 člen 159, 159/2. ZDavP-2 člen 126, 126a, 126a/1, 156.
zastaranje judikatne terjatve - družinska pokojnina - vračilo preveč izplačane pokojnine - pretrganje zastaranja - zavarovanje davčnega dolga z zastavno pravico na nepremičnini - zastaranje izterjave davčne obveznosti
Čeprav se določba 356. člena OZ o zastaranju judikatnih terjatev uporablja tudi za terjatve, ki so bile ugotovljene z odločbo drugega pristojnega organa, je treba pri presoji zastaranja obravnavane terjatve iz naslova vračila preveč izplačane družinske pokojnine upoštevati specialno ureditev Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki postopek za izterjavo obveznosti ureja tudi za terjatve, ki izvirajo iz odločb ZPIZ. ZDavP-2 v zvezi s tem vsebuje specialno ureditev vprašanja zastaranja pravice do izterjave navedenih terjatev, ki izključuje splošno ureditev po OZ. Takšno stališče je v sklepu X Ips 33/2019 z dne 20. 5. 2020 sprejelo tudi Vrhovno sodišče RS.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor zoper sklep o izvršbi - zavrnitev ugovora - obrazloženost ugovora - upoštevne navedbe - ugovorne navedbe - razlogi za ugovor
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z oceno sodišča prve stopnje o neobrazloženosti dolžnikovega ugovora. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da dolžnikove ugovorne navedbe o zdravstvenih težavah in slabem finančnem stanju oziroma premoženjskem stanju v okviru obravnave ugovornih razlogov niso upoštevne. Zato je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je dolžnikov ugovor kot neobrazložen zavrnilo (četrti odstavek 58. člena ZIZ).
V predmetnem sporu, v katerem tožnica kot upnica na podlagi petega odstavka 168. člena ZIZ zahteva vknjižbo lastninske pravice na prvo toženko kot dolžnico, imata dejanska lastnica nepremičnine (prva toženka) in njen zemljiškoknjižni lastnik (drugi toženec) položaj nujnih sospornikov. Sosporniki, ki so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari, so nerazdelno odgovorni tudi za stroške, prisojene nasprotni stranki.
Ker po sklenitvi prodajne pogodbe ni uredil zemljiškoknjižnega stanja, kljub temu da ga je tožnica zaradi dolga prve toženke k temu pozvala, je drugi toženec sam zakrivil, da mora sodelovati v tem pravdnem postopku.
V primeru, če je rubež neuspešen, sodišče skladno s prvim odstavkom 88. člena ZIZ izvršbo na premičnine takoj ustavi, upnik pa lahko nato v roku treh mesecev s posredovanjem podatkov o novih dolžnikovih premičninah doseže razveljavitev sklepa o ustavitvi oziroma ponovitev rubeža. Drugače pa je pri neopravljenem rubežu, saj lahko sodišče ustavi izvršbo šele, če upnik v roku treh mesecev ne predlaga oprave ponovnega rubeža.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 20, 20/2, 20/3, 20a, 20a/3. URS člen 2, 23. ZDavP-2 člen 103, 103/4.
izvršljiva sodna poravnava - neposredno izvršljiv notarski zapis - dokazovanje zapadlosti terjatve - predčasna dospelost terjatve - kvalificirane listine - dokaz negativnega dejstva - pravica do sodnega varstva
Upnik meni, da v predmetni situaciji, ko je zapadlost obveznosti vezana na nastop negativnega dejstva (neplačilo dveh obrokov), zapadlosti ni dolžan izkazovati na način iz drugega in tretjega odstavka 20. člena ZIZ, temveč zadošča, da zatrjuje, da je takšno negativno dejstvo nastopilo. Upnik se ob tem sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 46/2022 z dne 5. 10. 2022 ter na VSL sklep I Ip 46/2023 z dne 2. 2. 2023, takim navedbam pa ni mogoče slediti. Vrhovno sodišče in Višje sodišče v Ljubljani sta sicer res zavzeli stališče, ki ga navaja upnik, vendar pa se to stališče nanaša na izkazovanje zapadlosti terjatev iz notarskega zapisa in ga ni mogoče širiti tudi na izkazovanje zapadlosti terjatve iz sodne poravnave. Za terjatve iz notarskih zapisov je namreč v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ predvidena možnost poenostavljenega izkazovanja zapadlosti (zgolj z upnikovo enostransko izjavo), medtem ko za izkazovanje zapadlosti terjatve iz sodne poravnave taka možnost zakonsko ni predvidena oziroma ZIZ po že obrazloženem predvideva izkazovanje zapadlosti izključno s kvalificirano listino.
izvršba zoper delodajalca - razlaga izvršilnega naslova - neto in bruto plača - regres - obdavčljiv dohodek
Glede na določila davčnih in delovnopravnih predpisov ter predpisov o obveznih prispevkih za socialno zavarovanje delavec ni upravičen do izplačila celotnega zneska primeroma plače iz pogodbe o zaposlitvi oziroma po kolektivni pogodbi (bruto znesek), ampak mu mora delodajalec obračunati bruto znesek, nato pa mu po odvodu (plačilu) davkov in prispevkov izplačati ustrezni neto znesek. Zakonske zamudne obresti pripadajo delavcu le od ustreznega neto zneska. Tipično v izrekih sodb niso navedeni tako bruto kot neto zneski dolžnih zneskov. Razlog za to, da v izreku sodbe niso navedeni bruto in neto zneski, je, da je višina neto zneska glede na pripadajoči bruto znesek odvisna od davčnih predpisov in okoliščin delavca na dan obračuna plače. Dohodek je prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi. Ker ob izdaji sodbe ni znano, po kakšni stopnji se bodo obračunali davki oziroma dohodnina (oziroma davki in prispevki pri dohodkih, od katerih se prispevki plačujejo), tudi ni znano, kakšni bodo natančno izračunani pravilni neto zneski po obračunu dajatev na dan izplačila prejemkov. Zato se prejemki, od katerih se plačujejo davki (in prispevki, če gre za takšne vrste prejemkov), ponavadi dosodijo le v bruto zneskih, v izreku sodbe pa se le opisno navede, da zakonske zamudne obresti tečejo od neto zneskov, obračunanih od po višini določenih dosojenih bruto zneskov, pri čemer neto zneski v izreku sodbe ne smejo biti določeni po višini v denarnem znesku.
odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - pravnomočen sklep - odločitev o tem, kateri dokazi se naj izvedejo - ponovno dokazovanje z izvedencem - nedovoljen dokaz
Izvedba dokaza je vedno povezana z dokazovanjem določenega (zatrjevanega) dejstva - nikoli izvedba dokaza ni sama sebi namen. O trditvah glede (pre)plačila obveznosti je že bilo pravnomočno odločeno, zato dokaz s predlaganim izvedencem ne bi dokazoval ničesar, o čemer še ne bi bilo pravnomočno odločeno.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - zavrženje predloga o izvršbi na novo sredstvo - izvršba na plačo in druge stalne denarne prejemke - samostojni podjetnik posameznik - zaposlitev pri drugem delodajalcu - plača
Res je, da samostojni podjetnik ne prejema plače, a vendar to velja le v primeru, če ni hkrati zaposlen pri drugem delodajalcu. Dejstvo, da je nekdo samostojni podjetnik, namreč ne izključuje takšne možnosti, ko bi nekdo, ki posluje kot samostojni podjetnik, plačo prejemal drugje.
ustavitev izvršbe - novo sredstvo izvršbe - nedovoljen predlog
Če po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine iz elektronsko dosegljivih evidenc izhaja, da viri za predlagana izvršilna sredstva ne obstajajo, Okrajno sodišče v Ljubljani odstopi zadevo sodišču, ki je po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine pristojno za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku, ki upnika pozove, da v 15 dneh predlaga novo sredstvo ali predmet izvršbe ali da predlaga predložitev informativnega seznama. Če upnik tega ne stori v roku, sodišče izvršbo ustavi.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - umik izvršilnega predloga - razveljavitev plačilnega naloga
Z vložitvijo (pravočasnega in obrazloženega) ugovora v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine se začne pravda med strankama. Izvršilno sodišče zato od tega trenutka dalje ne more zgolj odločiti o umiku predloga za izvršbo in ustaviti postopka, temveč je potrebno pri odločanju upoštevati tudi določbo 441. člena ZPP o umiku tožbe v postopku izdaje plačilnega naloga.
ugovor zoper sklep o izvršbi - oprostitev plačila sodne takse - dolžnik - pravna oseba - skladnost z ustavo
Dolžnik, ki je pravna oseba, plačila sodne takse za vložen ugovor zoper sklep o izvršbi, ki znaša 44,00 EUR, ne more biti oproščen. Takšna ureditev ni v neskladju z Ustavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSC00085382
ZMZPP člen 48, 58, 58/2, 63, 63/1. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 18, 18/1, 18/3, 359, 365-2, 366.
pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - krajevna pristojnost izvršilnega sodišča - pristojnost sodišča RS - spor z mednarodnim elementom - oseba s prebivališčem v tujini - zavrženje ugovora - pristojnost v sporu z mednarodnim elementom
Za odločanje o tožbenem zahtevku je podana pristojnost slovenskega sodišča, saj gre v obravnavani zadevi za spor o plačilu obveznosti, ki se nanašajo na uporabo storitev izvajalca gospodarske javne službe, tožnica ima sedež v ..., toženkino nepremično premoženje, iz katerega bo mogoče izvršiti sodbo (v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku), pa je prav tako na območju sodišča prve stopnje (drugi odstavek 58. člena ZMZPP).
Glede na naveden potek izvršilnega postopka (predlagana preložitev ogleda in odlog izvršbe, odobren odlog izvršbe in ustavitev izvršilnega postopka) je cenilec stroškovnik pravočasno predložil, saj je utemeljeno pričakoval, da bo ogled in cenitev (naloženo izvedensko delo) opravil. Cenilec se je tako šele s prejemom sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka seznanil, da mu postavljene naloge (ogled in cenitev nepremičnin) ne bo treba do konca opraviti in je šele takrat lahko priglasil stroške, ki so mu do takrat že nastali v zvezi z naloženo nalogo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00085558
ZIZ člen 44, 44/3, 53, 53/2, 57, 61, 61/1, 62, 62/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 132, 132/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika - sklep o ugovoru - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek osebnega stečaja - kasnejša prekinitev izvršilnega postopka - dovolitev izvršbe - začetek postopka osebnega stečaja - odpust obveznosti v osebnem stečaju
V obravnavani zadevi se je dne 31. 1. 2022 zoper dolžnico vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - izpiska odprtih postavk. Dne 3. 2. 2022 se je pred Okrožnim sodiščem v Kranju nad dolžnico začel postopek osebnega stečaja St 000, zato je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ugotovilo, da je postopek prekinjen od dne 3. 2. 2022. Dne 2. 12. 2024 je nato sodišče prve stopnje izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 8874/2022, z izpodbijanim sklepom z dne 7. 2. 2025 pa je sklep o izvršbi VL 8874/2022 z dne 2. 12. 2024 razveljavilo ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku. Takšno odločitev je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ, saj je ugotovilo, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil obrazložen ugovor.
Skladno z drugim odstavkom 62. člena ZIZ lahko izvršilno sodišče v primeru, če dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti ali le zoper njegov naložitveni del vloži obrazložen ugovor, sprejme le eno možno odločitev. To je razveljavi sklep o izvršbi in sklene, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku. Veljavna ureditev tako ne omogoča, da bi izvršilno sodišče na podlagi obrazloženega ugovora dolžnika ne le razveljavilo sklep o izvršbi, temveč tudi zavrnilo predlog za izvršbo, za kar se zavzema upnik v pritožbi.
ustavitev izvršbe pri organizaciji za plačilni promet - priliv denarnih sredstev na tekoči račun
Upnika utemeljeno uveljavljata, da je bilo nakazilo 28. 6. 2024 še znotraj enoletnega roka in tako niso izpolnjeni pogoji za ustavitev izvršbe po tretjem v povezavi s petim odstavkom 141. člena ZIZ.
V primeru ugotovitve zlorabe procesnih pravic je potrebno stranki sodno varstvo odreči.
O zlorabi procesnih pravic govorimo takrat, kadar so podani vsi elementi zlorabe pravice, ter ko njen nosilec prestopi meje pravno zavarovanih upravičenj tako, da s tem ogroža oziroma posega v pravico drugega. Zloraba procesnih pravic je vedno podana v primeru, kadar gre za dolozno oziroma naklepno ravnanje stranke in mora biti izkazan sam namen stranke, da s svojim ravnanjem zlorablja neko procesno pravico oziroma ravna v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Za zlorabo pravice je tudi značilno, da se stranka giblje v pravno priznanih mejah svoje pravice, vendar svojo pravico uresničuje z namenom nekomu drugemu škodovati in na način, ki je za drugega manj ugoden oziroma je v nasprotju s socialno funkcijo pravice. Pravica do sodnega varstva ni absolutna.
Cilj ravnanja pooblaščenca upnika ob vložitvi predloga za izvršbo ni zgolj uresničitev upnikove ustavne pravice do sodnega varstva s prisilno izterjavo njegovih preživninskih terjatev, temveč preseganje meje lastnega upravičenja in poseganje v pravico dolžnika s povzročitvijo nepotrebnih stroškov, ki nastanejo z vložitvijo vsakega predloga posebej za vsako posamezno preživninsko terjatev.
Pripadajoča nagrada za sestavo predloga za izvršbo oziroma ostali izvršilni stroški so logična posledica upnikove pravice, da svojo pravico do sodnega varstva uresničuje po pooblaščencu, vendar po podatkih spisa ne s ciljem nepotrebnega kopičenja stroškov in njihovega sprotnega poplačila za vsak preživninski obrok posebej, s čimer upnik nedvomno zlorablja institut izvršbe z namenom poviševanja odvetniške nagrade in uporablja vložitev predloga za izvršbo zgolj kot sredstvo z namenom doseči cilj, za katerega to sredstvo ni bilo zasnovano.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - določna opredelitev terjatve kot predmeta izvršbe - zavrženje predloga za izvršbo
Na podlagi določb 40. člena ZIZ mora upnik v predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, med drugim, navesti dolžnikovo obveznost (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ) in predlogu za izvršbo priložiti izvršilni naslov (peti odstavek 40. člena ZIZ). V skladu z načelom stroge formalne legalitete sme sodišče izvršbo dovoliti le za izterjavo terjatev, ki izhajajo iz izvršilnega naslova (17. člen ZIZ). V ta namen mora zato ob dovolitvi izvršbe opraviti preizkus, ali terjatev, ki jo uveljavlja upnik, ima podlago v izvršilnem naslovu. Sodišče druge stopnje na načelni ravni soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da lahko sodišče preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom opravi le, če je terjatev (dolžnikova obveznost) v predlogu za izvršbo opredeljena tako, da takšen preizkus omogoča. Vendar pa ob tem ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na vsebino predloga za izvršbo in vsebino izvršilnega naslova zmotno zaključilo, da v obravnavani zadevi ta pogoj ni izpolnjen. Res je, da so v izvršilnem naslovu stroški upnika odmerjeni v znesku 97,12 EUR in da bi bil upnik zakonske zamudne obresti od tega zneska upravičen zahtevati že od 31. 1. 2012 dalje, v predlogu za izvršbo pa je iz naslova terjatve izvršilnih stroškov uveljavljal le znesek 67,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 11. 2013 dalje. Vendar pa dejstvo, da je upnik v predlogu za izvršbo predlagal izvršbo za izterjavo nižjega zneska izvršilnih stroškov, kot izhaja iz izvršilnega naslova, in za izterjavo obresti od poznejšega datuma, kot izhaja iz izvršilnega naslova, ne pomeni, da ni omogočen preizkus skladnosti terjatve, ki jo uveljavlja upnik, s terjatvijo, določeno v izvršilnem naslovu. Zmotno je zato stališče sodišča prve stopnje, da bi moral upnik v predlogu za izvršbo v zvezi z izterjevano terjatvijo iz naslova stroškov natančno pojasniti, kako jo je obračunal, in da sicer preizkus predloga za izvršbo po uradni dolžnosti ni mogoč.
izvršba na nepremičnino - zaznamba sklepa o izvršbi - učinkovanje zaznambe izvršbe - učinkovanje hipoteke
Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen sklep o izvršbi, zaznamba izvršbe pa ima za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičnini hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, če ni hipoteke pridobil že prej. Iz teh določb sicer res ni izrecno razvidno, da hipoteka učinkuje od dne prejema obvestila izvršilnega sodišča, vendar pa navedeno izhaja iz splošne določbe 5. člena ZZK-1, po kateri vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.
ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126, 126/2, 126/4, 126a. ZPP člen 319. ZIZ člen 15, 55/1, 55/1-8, 55/1-11.
sodna izvršba davčnih obveznosti - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - davčna terjatev - terjatev zavarovana z zastavno pravico - absolutno zastaranje - relativno zastaranje - res iudicata kot procesna ovira - meje pravnomočnosti - bistveno spremenjene okoliščine - predlog za novo izvršilno sredstvo - desetletni zastaralni rok - petletni zastaralni rok
Ni podana procesna ovira res iudicata. Položaja, ko upnik zaradi izterjave iste denarne terjatve ponovno predlaga izvršbo z istimi izvršilnimi sredstvi oziroma predmeti, ni mogoče enačiti s položajem, ko upnik to stori znotraj še tekočega izvršilnega postopka, v katerem je bila izvršba s konkretnimi izvršilnimi sredstvi oziroma predmeti že pravnomočno ustavljena.
Kot pravilno izhaja že iz izpodbijanega sklepa, v primeru, ko je bila izvršba pravnomočno ustavljena kot neuspešna, meje pravnomočnosti sklepa o izvršbi zajemajo le konkretni izvršilni postopek, ne segajo pa tudi zunaj njega. To pomeni, da mora upnik izkazovati spremenjene okoliščine le v primeru, ko ponovno predlaga izvršbo z izvršilnimi sredstvi oziroma predmeti le v izvršilnem postopku, v katerem je bila izvršba s temi istimi izvršilnimi sredstvi oziroma predmeti že pravnomočno ustavljena kot neuspešna. Ko gre za nov predlog za izvršbo v novem izvršilnem postopku, pa upniku spremenjenih okoliščin ni treba izkazovati in se lahko tako izvršba z istimi izvršilnimi sredstvi oziroma predmeti dovoli kljub temu, da ni izkazano, da pa sedaj izvršba bo možna.
predlog za nasprotno izvršbo - pravočasno vložen predlog - materialnopravna podlaga za odločitev
Nasprotno izvršbo lahko dolžnik predlaga, ko je izvršba že opravljena, to je, ko je opravljeno zadnje izvršilno dejanje za poplačilo upnikove terjatve. Dokler se izvršba še opravlja, dolžnik ne more predlagati nasprotne izvršbe. Ne drži, da bi dolžnik moral podati tudi trditve glede pravočasnosti svojega predloga, ki je sodišče ne bi smelo preverjati samo. Zgolj pomanjkljiva materialnopravna opredelitev razloga za nasprotno izvršbo s strani sodišča prve stopnje ali dolžnika seveda še ne pomeni, da je bil dolžnikov predlog neutemeljen.