ZIZ člen 3, 52, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 55/1-11, 56, 71, 169. ZPP člen 2, 2/1, 343, 343/3.
denarna terjatev - nedenarna terjatev - zaznamba sklepa v zemljiški knjigi - napaka - ugovor po izteku roka - relevantni ugovorni razlogi - nesorazmernost - odlog izvršbe - pravni interes
Izvršba se vodi zaradi izterjave nedenarne terjatve in denarne terjatve, pri čemer je bila za izterjavo denarnega dela obveznosti izvršba dovoljena na dolžnikovo nepremičnino. Ob tem je bila v zemljiški knjigi pomotoma, zaradi napačnega obvestila sodišča prve stopnje in v nasprotju s predlogom za izvršbo in sklepom o izvršbi sicer res opravljena zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižena hipoteka v višini ocenjene vrednosti nedenarnega dela terjatve, čeprav se s hipoteko skladno s pravno teorijo lahko zavarujejo le terjatve, katerih predmet je plačilo denarnega zneska. Ker pa je napačno obvestilo zemljiški knjigi izdalo izvršilno sodišče, pri dolžnikovem opozarjanju na to napako ni mogoče govoriti o zahtevi za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, saj je že po zakonski dikciji s to zahtevo mogoče uveljavljati le nepravilnosti, ki jih storijo neposredni izvrševalci sklepa o izvršbi (izvršitelj, delodajalec, organizacija za plačilni promet..., torej subjekt izven sodišča), medtem ko so za nepravilnosti, ki jih stori sodišče, strankam na voljo pravna sredstva.
Uveljavljanje napak pri zaznambi sklepa o izvršbi in na njej temelječe hipoteke v fazi ugovora po izteku roka ne predstavlja pravno upoštevnega ugovornega razloga, temveč bi moral dolžnik napačen zemljiškoknjižni vpis izpodbijati s pravnimi sredstvi v zemljiškoknjižnem postopku.
Slediti tudi ni mogoče zahtevam, da bi moralo sodišče glede na izpolnitev pretežnega dela obveznosti spremeniti znesek terjatve, ki je ob zaznambi sklepa o izvršbi vpisan v zemljiški knjigi. Izvedba take spremembe v zemljiški knjigi ob obstoječi zakonodaji namreč ni mogoča, saj ne Stvarnopravni zakonik ne Zakon o zemljiški knjigi ne poznata instituta spremembe hipoteke, obstoječe vrste vpisa pa tudi smiselno niso primerne za vpis navedenih sprememb. Zaznamba sklepa o izvršbi in na njeni podlagi vpisana hipoteka tako v zemljiški knjigi v nespremenjeni obliki ostaneta vpisani do dokončnega, celotnega poplačila terjatve.
S potekom obdobja, za katerega je bil predlagan odlog, je tudi pravni interes dolžnika za dosego drugačne odločitve (to je za odlog izvršbe) prenehal in dolžnik ugodnejše odločitve ne more več doseči.
novo izvršilno sredstvo - objektivna kumulacija izvršilnih sredstev - pravočasnost predloga
Neutemeljena so pritožbena zatrjevanja v zvezi z nepravočasnostjo vložitve predloga za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe, saj pritožba prezre (to pa sta očitno prezrla tudi upnik in sodišče prve stopnje), da je v obravnavani zadevi ves čas od izdaje sklepa o izvršbi VL 50757/2019 z dne 6. 6. 2019 v teku izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, ki še ni bila ustavljena, posledično pa že iz tega razloga izvršilni postopek niti ob vložitvi upnikovega predloga niti ob izdaji sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom še ni bil končan. Sicer pa je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je upnik predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe podal tudi pred pravnomočno ustavitvijo izvršbe na premičnine.
Upnik pravilno pritožbeno izpostavlja, da se je s Spremembami in dopolnitvami OT (Uradni list 70/22) z dne 20. 5. 2022, ki so začele veljati 4. 6. 2022, prej veljavna tar. št. 27, ki ureja plačilo odvetniških storitev v izvršilnem postopku, preštevilčila v sedaj veljavno tar. št. 31, kateri je glede na vsebino prejšnje tar. št. 27 dodana 9. točka za „Druge vloge“ - 50 točk.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - zakonske zamudne obresti - zastaranje (stranskih) judikatnih terjatev
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je potrebno, ob upoštevanju časovnih meja pravnomočnosti sodne odločbe, razmejiti prave judikatne terjatve, ki zastarajo v desetih letih, od tistih, ki predstavljajo občasne terjatve, ki zastarajo v roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev.
ZIZ člen 24, 24/3, 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZPP člen 431, 431/2, 431/2-2.
vstop novega upnika v izvršilni postopek - sprememba upnika med izvršilnim postopkom - ugovor dolžnika proti prevzemniku - po zakonu overjena zasebna listina - overitev podpisa - pogodba o odstopu terjatve - veljavnost pogodbe
Pogoj iz 24. člena ZIZ je med drugim izpolnjen, če se sodišču predloži „po zakonu overjena zasebna listina“. Ker ZIZ nima posebnih določb o listinah, s katerimi se izkazuje prehod terjatve, je tudi po oceni sodišča druge stopnje treba navedeni pojem razlagati tako, kot to jasneje določa ZPP v 2. točki drugega odstavka 431. člena, to je kot listino, na kateri je po zakonu overjen podpis zavezanca. Overitev vsebine pogodbe o odstopu in overitev tudi podpisa prevzemnika terjatve nista potrebna.
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno štelo, da so ugovorne navedbe glede neverodostojnosti podpisa na pogodbi o odstopu v izvršilnem postopku pravno nepomembne. Pri tej presoji namreč ne gre za presojo veljavnosti izvršilnega naslova, ki v izvršilnem postopku ni dopustna. Dolžnica se lahko v okviru edinega ugovornega razloga v tem postopku opre prenosu terjatve z uveljavljanjem neveljavnosti pogodbe o odstopu.
nadaljnji izvršilni stroški - stroški in nagrada sodnega cenilca - odločitev o že pravnomočno razsojeni stvari
Sodišče prve stopnje je najverjetneje spregledalo že izdani sklep o stroških sodne cenilke za cenitev z dne 21. 12. 2022, ki ga je izdalo v nekoč vodilni zadevi VL 29439/2021 (ustavljena s sklepom z dne 17. 8. 2021) s pristopljenimi zadevami VL 37038/2021 (obravnavana zadeva), VL 49941/2021, VL 21236/2022. Sklep je že pravnomočen. To je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, ki je v elektronskem vpisniku ob izpodbijanem sklepu zaznamovalo, da gre za napačen sklep o stroških cenilke.
Ker upnik zoper plačilni nalog ni vložil ugovora, dejstva o plačilu sodne takse že pred izdajo navedenega plačilnega naloga, ne more več uveljaviti v pritožbeno izpodbijanem sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o presumpciji umika predloga za začasno odredbo zaradi neplačila sodne takse po plačilnem nalogu.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00069700
ZFPPIPP člen 348, 349, 350, 351, 352. ZGD-1 člen 135. ZIZ člen 243. OZ člen 417, 427, 427/1, 428, 429, 430, 431, 1022, 1022/2.
začetek stečajnega postopka med izvršilnim postopkom - družbenik izbrisane družbe kot dolžnik - subsidiarna odgovornost družbenikov v primeru stečaja - subsidiarna odgovornost - hipotekarno jamstvo - hipotekarno zavarovanje - hipoteka - poroštvo - neplačevitost dolžnika - izbris stečajnega dolžnika iz registra - načelo akcesornosti - odstop od načela akcesornosti - prenehanje hipoteke - pripoznava dolga - prevzem dolga - cesija - sprememba dolžnika v obligacijskem razmerju - privolitev upnika k pogodbi o prevzemu dolga - zavarovanje tujega dolga
Pritožba ima prav, da v konkretnem primeru upnica od začetka stečajnega postopka nad družbo A. k. d. dalje ni imela več pravice izterjevati davčnega dolga od dolžnika A. A. na podlagi osebne odgovornosti le-tega za obveznosti navedene družbe. Vendar, kot rečeno, pravni temelj za vodenje predmetne izvršbe za izterjavo davčnega dolga v obravnavani zadevi ni subsidiarna osebna odgovornost družbenika A. A. za obveznosti (sedaj že izbrisane) družbe A. k. d., temveč je podlaga dolžnikovo hipotekarno jamstvo na solastnem deležu do 1/3 na nepremičnini ID znak št. 01, do katerega je upnica upravičena na podlagi pravnomočnega sklepa o zavarovanju Z 46/2015 z dne 3. 2. 2015.
Zgolj dejstvo začetka stečajnega postopka nad družbo A. k. d. na pravni položaj A. A. kot hipotekarnega dolžnika oziroma na njegovo odgovornost za poplačilo upničine terjatve s solastnim deležem do 1/3 nepremičnini, na kateri ima upnica prisilno hipoteko, v ničemer ne vpliva. Ko gre za hipoteko za tuj dolg, se namreč vzpostavi pravno razmerje kot pri poroštvu. S to razliko, da jamči zastavitelj za tujo obveznost z vrednostjo zastavljene stvari, porok pa z vsem svojim premoženjem. Po določilu drugega odstavka 1022. člena Obligacijskega zakonika (OZ) zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti. Gre za odstop od načela akcesornosti zaradi varstva upnika. Poroštvo naj bo torej kot sredstvo osebnega zavarovanja učinkovito jamstvo za primer neplačevitosti glavnega dolžnika. Dosledna uveljavitev načela akcesornosti v takih primerih bi v celoti izničila smisel poroštva, zaradi česar je v tem pogledu odmik od akcesornosti več kot utemeljen. Celo v primeru, ko glavni (osebni) dolžnik po koncu stečaja že preneha, to na pravni položaj poroka oziroma hipotekarnega dolžnika ne vpliva. Po novejšem stališču sodne prakse namreč obveznosti kapitalske gospodarske družbe z izbrisom iz registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka ne prenehajo, zaradi načela akcesornosti pa tudi poroštvo oziroma hipoteka – kot omejeno poroštvo – ne prenehata. Drugačno stališče bi v celoti izničilo smisel zavarovanja (za tuj dolg) ter upniku onemogočilo zavarovanje tveganja neizpolnitve ravno v primerih, ko so takšna tveganja najpogostejša.
vrnitev delavca na delo - izvršilni postopek - nadomestilo plače - vezanost sodišča na izvršilni naslov
V konkretnem primeru je bilo o upničini pravici do priznanja delovnega razmerja in z njim povezanimi pravicami, vključno s pravico do izplačila neto plač za obdobje od 1. 7. 2020 do vrnitve nazaj na delo (torej tudi za sporno obdobje) pravnomočno odločeno v izvršilnem naslovu, in sicer ji te pravice izrecno niso bile priznane. Upnica tako v izvršilnem postopku v nasprotju z izvršilnim naslovom izplačila teh plač ne more doseči.
Na podlagi istih razlogov je rok že bil podaljšan, novih okoliščin in razlogov, zaradi katerih upnik prosi za podaljšanje roka, pa v predlogu ni navedel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVO
VSL00067564
URS člen 25. ZIZ člen 13, 15,17, 19, 20, 20a, 40, 40/5, 42, 42/1, 42/2, 55, 55/1, 55/1-3, 71, 71/1, 71/1-7. ZGD-1 člen 52, 52/2, 52/3. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - načelo formalne legalitete - potrdilo o izvršljivosti odločbe - pravnomočnost in izvršljivost odločbe - nesuspenzivnost pritožbe - kršitev ustavne pravice do pritožbe
Upoštevaje načelo formalne legalitete je izvršilno sodišče strogo vezano na izvršilni naslov, kar pomeni, da se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti. Takšen pomen tega načela sicer pravilno navaja tudi pritožba, prav tako ima dolžnik prav, da izvršilno sodišče mora presojati pravno upoštevne ugovorne razloge, med katere sodi tudi razlog, da odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva. Vendar pa navedeno ne pomeni, da izvršilno sodišče lahko oziroma celo mora ugotavljati pravilnost danega potrdila o izvršljivosti na izvršilnem naslovu. Da temu ni tako, izhaja iz določb petega odstavka 40. člena ZIZ in 42. člena ZIZ. V petem odstavku 40. člena ZIZ je določeno, da mora upnik predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova priložiti izvršilni naslov in potrdilo o izvršljivosti v izvirniku ali prepisu, tujemu izvršilnemu naslovu pa listine, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji iz 13. člena tega zakona. Pristojnost v zvezi z izdajo oziroma razveljavitvijo potrdila o izvršljivosti odločbe je dalje urejena v prvem in drugem odstavku 42. člena ZIZ. Zakon določa: – da potrdilo o izvršljivosti da sodišče oziroma organ, ki je odločil o terjatvi na prvi stopnji (prvi odstavek 42. člena ZIZ) in – da neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti iz prejšnjega odstavka razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal (drugi odstavek 42. člena ZIZ). Iz citiranih določb torej izhaja, da je tako za izdajo potrdila o izvršljivosti kot tudi za njegovo razveljavitev pristojno tisto sodišče oziroma organ, ki je izdal samo odločbo, v zvezi s katero se potrjuje izvršljivost.
Okoliščina, da je dolžnik vložil predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti izvršilnega naslova, je v ZIZ (ki se primarno uporablja v izvršilnem postopku) določena kot eden od razlogov, ki lahko utemeljijo odlog izvršbe.
Pooblastilo strokovnemu sodelavcu, da po odredbi sodnika vodi narok, še ne pomeni, da lahko na podlagi tako izvedenega naroka potem končno odločitev o zadevi sprejme sodnik, ki na naroku ni bil navzoč, saj na tak način ni mogoče udejaniti načela neposrednosti oziroma na tak način tega načela ni dopustno prebiti. Ker je torej izpodbijano odločitev sprejela sodnica, ki na naroku za obravnavo predloga za določitev sodnih penalov, na katerem je strokovna sodelavka opravljala ogled in izvajala dokaze, ni sodelovala in tam niti ni bila prisotna, je prišlo do kršitve načela neposrednosti, na kar utemeljeno opozarja dolžnica v pritožbi, hkrati pa je sklep zaradi opisane napačne sestave sodišča pri odločanju obremenjen tudi s kršitvijo določb postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
obrazloženost ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine - nedoločnost
Z edino preostalo pritožbeno navedbo, da jo vlaga zaradi nepravilnega ugotavljanja stanja obveznosti, dolžnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da ni določno ugovarjal višini terjatve. Takšen ugovor ni bil obrazložen.
razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - zavrnitev predloga - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi menice - osebni stečaj - poroštvo - obseg preizkusa kršitev po uradni dolžnosti
Institut razveljavitve klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti ni namenjen sanaciji napak v sklepih višjih sodišč. V primeru, da bi sodišče prve stopnje razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti, ki je bilo izdano na podlagi sklepa Višjega sodišča v Mariboru, bi s tem neutemeljeno presojalo zakonitost sklepa višjega sodišča, iz katerega, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, izhaja, da je višje sodišče sklep preizkusilo tudi po uradni dolžnosti, ter pri tem ugotovilo, da odločitev sodišča prve stopnje ni obremenjena z uradoma upoštevnimi kršitvami določb postopka.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00068300
ZZK-1 člen 90, 90/1, 90/1-1, 90/1-2, 90/3, 90/4.
izbris vknjižbe hipoteke - izbris hipoteke iz zemljiške knjige - pogodbena hipoteka - izbris zaznambe izvršbe - izbris zastavne pravice in zaznambe izvršbe
Če je pridobil izvršilni upnik hipoteko na podlagi sklepa o izvršbi in je bila ta vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe (kar ni primer te zadeve), sodišče hkrati z dovolitvijo izbrisa zaznambe izvršbe dovoli tudi izbris hipoteke, kar izhaja iz tretjega odstavka navedenega člena. Če pa gre za pogodbeno hipoteko, sodišče na podlagi teh listin dovoli le izbris zaznambe izvršbe. Ko je zaznamba izvršbe izbrisana, lahko upravičena oseba predlaga izbris hipoteke na podlagi vseh listin, ki so po zakonu podlaga za izbris hipoteke.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00067561
ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 965, 965/1.
izvršilni postopek na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe - ugovor zoper sklep o izvršbi - opozicijski ugovor - prenehanje terjatve - zavarovalna vsota - limitiranje zavarovalne vsote - izčrpanost zavarovalne vsote
Res je za pritrditi pritožniku, da je dejstvo, da je zavarovalna vsota omejena (ki je omejena že po samem zakonu) sicer obstajalo že v času odločanja pravdnega sodišča, vendar pa v času teka tega postopka ta še ni bila izčrpana, niti ni bilo znano, ali in kdaj bo do tega prišlo. Omejitev zavarovalne vsote do trenutka, ko se ta dejansko izčrpa, ni pomembna okoliščina in skladno z ustaljeno sodno prakso pomeni spremenjeno okoliščino glede na trenutek določitve obveznosti zavarovalnice. Ugovor, da je bilo zavarovalno kritje izčrpano, je tako mogoče veljavno uveljavljati v trenutku nastopa tega dejstva. Odločitev sodišča prve stopnje, da je dolžnikov ugovor prenehanja terjatve, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, vendar v času, ko dolžnik tega dejstva ni mogel uveljaviti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, iz 8. točke prvega odstavka 55. člen ZIZ pravočasen in utemeljen, je zato tudi po oceni sodišča druge stopnje pravilna.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - solidarni porok - izpolnitev obveznosti solidarnega dolžnika - prehod upnikovih pravic na poroka (subrogacija) - dokaz prehoda obveznosti
Predložena overjena izjava (vsaj) glede višine terjatve do preostalega poroka ne predstavlja listine po 24. členu ZIZ, saj višina zgolj iz same listine ni preverljiva in je ni mogoče preizkusiti oziroma temu izvršilni postopek niti ni namenjen.
Upnik pravilno pritožbeno izpostavlja, da se je s Spremembami in dopolnitvami OT (Uradni list 70/22) z dne 20. 5. 2022, ki so začele veljati 4. 6. 2022, prej veljavna tar. št. 27, ki ureja plačilo odvetniških storitev v izvršilnem postopku, preštevilčila v sedaj veljavno tar. št. 31, kateri je glede na vsebino prejšnje tar. št. 27 dodana 9. točka za „Druge vloge“ - 50 točk.
potrebni stroški za izvršbo - pisni poziv sodišča - napačen poziv sodišča
Ozko materialno pravno razumevanje upnice, da za naložitev povrnitve stroškov vloge zadošča okoliščina, da je upnik pozvan, da poda odgovor, ni pravilno. V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da so potrebni stroški le tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerim je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic. Merilo potrebnosti stroškov se namreč nanaša na objektivno smotrnost stroškov v postopku.
plačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - opravičljiva zmota - uporaba sklicne številke v plačilnem nalogu
Če dolžnik ni plačal sodne takse s pravilno referenčno št., da bi jo prepoznalo sodišče prve stopnje v aplikaciji plačil, je to mogoče opredeliti z opravičljivo pomoto, saj je plačilo izvršila stranka sama, katere poslovanje s sodišči ni vsakodnevno opravilo. Pomota finančnih posledic nima, saj je bilo plačilo izvršeno na račun sodišča tako, da so sredstva že med proračunskimi sredstvi, namenjenimi za poslovanje sodišč. Plačana sredstva je mogoče enostavno prenesti iz enega na drug račun.