ZIZ člen 71. ZPP člen 5, 339, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22.
predlog za odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog dolžnika - odlog izvršbe po uradni dolžnosti - vročitev predloga za odlog izvršbe upniku - načelo kontradiktornosti - ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za predlog za izvršbo
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je samo (brez dolžničinega predloga in izrecne zakonske podlage v ZIZ) pozvalo upnico, da se izjavi o dolžničinem predlogu za odlog izvršbe, ni začelo voditi postopka odloga izvršbe po uradni dolžnosti, ampak je (zgolj) sledilo načelu kontradiktornosti in varovalo upničino pravico do izjave. ZIZ res ne določa obvezne vročitve dolžničinega predloga za odlog izvršbe upnici v izjavo, vendar pa ta možnost izhaja iz splošne določbe 5. člena ZPP (ki se v skladu s 15. členom ZIZ v postopku izvršbe smiselno uporablja) in 22. člen URS.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - neplačilo sodne takse - navedba pomembnih okoliščin za presojo
Pravilnost izpodbijanega sklepa o domnevi umika ugovora je odvisna izključno od obstoja predpostavk iz petega odstavka 29.b člena ZIZ (tj. neplačila sodne takse in neobstoja pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse), obstoj teh pa pritožbeno niti ni sporen. Dejstva, na katera se je v pritožbi skliceval dolžnik (tj. da je delno plačal terjatev; da se je z upnikom dogovoril za obročno odplačevanje dolga; da upnik zaradi tega nima več pravnega interesa za nadaljnji postopek; da ne more več prenašati izvršiteljev; da se ga s tem, ko se izvršba opravlja pri drugih osebah, sramoti; da mu je upnik povzročil škodo), za presojo utemeljenosti pritožbe zato niso relevantna, tudi če bi bila resnična, pa dolžnik z njimi odločitve sodišča prve stopnje ne more izpodbiti.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor zastaranja
Pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in ki so primeroma navedena v prvem odstavku 55. člena ZIZ. Na dolžnost obrazložitve ugovora pa je bil dolžnik opozorjen tudi v pravnem pouku sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 8. 8. 2022.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM00063685
ZIZ člen 17, 17/1, 20a, 20a/3, 20a/5, 38, 38/5, 38/6, 55, 72, 72/2, 72/2-3. ZPP člen 165, 165/3.
odlog izvršbe - nepošten pogodbeni pogoj - neposredno izvršljiv notarski zapis - pravda za ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe - odpoklicno upravičenje - način izkazovanja zapadlosti terjatve - ugovor ničnosti pogodbe - načelo formalne legalitete - načelo učinkovitosti - varstvo potrošnikov - stroškovna odločitev - kriterij uspeha v postopku - ugovor zoper sklep o izvršbi
Ni utemeljeno stališče dolžnika, da veljavna ureditev odloga izvršbe ni učinkovita. Načelo učinkovitosti upošteva procesno avtonomijo držav članic, a jo omejuje na način, da nacionalna procesna ureditev ne sme onemogočiti ali pretirano otežiti uresničevanja pravic, ki jih potrošnikom podeljuje pravo Unije. Slovenski zakonodajalec je odlog izvršbe v novi ureditvi opredelil tako, da je za dolžnika potrošnika enostavno dosegljiv, pri čemer lahko o njem odloči sodišče tudi po uradni dolžnosti. Edina zakonska obveznost je potrošnikovo zatrjevanje neveljavnosti posla, brez postavljanja kakšnih drugih ovir. Odločitev glede povrnitve dolžnikovih stroškov je odvisna od vprašanja, ali bo uspel v sproženi ničnostni pravdi, ali ne. Če bo uspel, bo tudi odpadla podlaga za obravnavano izvršbo, ki je tedaj neutemeljeno tekla. Če bo neuspešen, se bo izvršba nadaljevala. Po pojasnjenem, ko je celoten izvršilni postopek zastal in je v nadaljevanju odvisen od odločitve v pravdi, mora tudi stranska odločitev o stroških slediti tej procesni dinamiki. Če je pridržano nadaljevanje izvršbe, je pravilno pridržati tudi odločitev o stroških v zvezi z odlogom izvršbe.
registracija vozila - rubež osebnega avtomobila - dovoljenje - overjena listina
V skladu z dvanajstim odstavkom 81. člena ZIZ se zarubljeno motorno ali priklopno vozilo do prenehanja veljavnosti rubeža ne sme registrirati oziroma se zanj ne sme podaljšati prometnega dovoljenja brez dovoljenja upnika, na katerem je njegov podpis overjen. Tega dovoljenja dolžnik ni predložil, saj je upnik v vlogi nasprotoval predlogu dolžnika, kar utemeljeno ponavlja v pritožbi.
ustavitev izvršbe - pristojno sodišče - poplačilo terjatve
Upnik napačno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje samo ugotavljati oziroma preizkusiti, ali je terjatev poplačana. V skladu s četrtim odstavkom 35. člena v zvezi s 166. členom ZIZ je sodišče prve stopnje pristojno le za vodenje izvršbe s prodajo nepremičnin. O vseh drugih vprašanjih v izvršbi, med drugim tudi o ugovoru dolžnice glede celotnega poplačila terjatve, pa je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. Ker je slednje po vloženem ugovoru ugotovilo, da je terjatev upnika v celoti poplačana, izvršbo pa v celoti ustavilo in je predmetni sklep postal pravnomočen, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je ustavilo izvršbo tudi na nepremične, za katere je izključno pristojno, v celoti pravilna, saj je na pravnomočno odločitev Okrajnega sodišča v Ljubljani vezano.
Dolžnik mora upniku povrniti tiste stroške, ki so potrebni za izvršbo. Nedvomno so stroški v zvezi s predlogom za izvršbo potrebni stroški za izvršbo po temelju, vendar pa jih mora upnik, v kolikor hoče, da se mu jih prizna, tudi opredeljeno navesti. V konkretnem primeru, ko je v predlogu za izvršbo navedeno le „stroški priprave predloga za izvršbo“, se iz take opredelitve ne ve, kakšne stroške v zvezi s predlogom za izvršbo je upnik imel. Gre za presplošno opredelitev, ki je tudi v nasprotju z Navodilom za izpolnjevanje obrazca po Pravilniku o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, saj upnik teh stroškov ni opredelil kot na primer poštnina, fotokopije in podobno. Drži torej pritožbena trditev, da upnik stroškov ni konkretiziral tako, da bi pojasnil, na kaj se nanašajo in jih zato ni možno posamično ovrednotiti tako glede kriterija potrebnosti kot glede opredelitve do same višine stroškov.
Višje sodišče glede na odgovor na pritožbo upnika, v katerem se upnik sklicuje na stroškovnik, ki je dostopen na spletni strani samega upnika, navaja, da gre za novoto, ki jo v okviru pritožbenega postopka ne more upoštevati. Sicer pa višje sodišče pojasnjuje, da predstavlja glede na trditveno podlago upnika v pritožbi stroškovnik, ki ga upnik k pritožbi niti ne predloži, enostranski akt upnika, za katerega pa ni izkazal, da bi obstajala za njegovo uporabo kakršnakoli zakonita ali pogodbena podlaga.
kršitev načela kontradiktornosti postopka - pravica do izjave - vročanje vloge v odgovor - vročanje odgovora na ugovor - odgovor na predlog - vpliv na odločitev sodišča
Eden od pomembnejših elementov pravice do enakega varstva je pravica do izjave. Zato mora biti vsaki stranki dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, pravnih vprašanjih, navedbah nasprotne stranke oziroma najširše o vsem procesnem gradivu, ki je pomembno za odločitev o njeni zadevi. Stranka pravice do uresničevanja pravice do izjave v postopku ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti. Torej je najpomembnejši procesni institut, ki služi uresničevanju pravice do informacije, vročanje. Vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid postopka, nasprotniku ni treba vročati.
Sodišče odgovora na ugovor in predlog za odlog ni vročilo dolžniku, izpodbijano odločitev o zavrnitvi ugovora pa je oprlo tudi na ta odgovor, do katerega se dolžnik pred izdajo izpodbijanega sklepa ni mogel opredeliti oziroma se z njim seznaniti. Šlo je torej za vlogo, ki je bistveno vplivala na končni izid postopka, z njeno predhodno nevročitvijo pa je bila dolžniku pravica do izjave v postopku nedvomno kršena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00063171
ZIZ člen 272, 272/2-2. ZPP člen 425.
začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - spor zaradi motenja posesti - uporaba nepremičnine - izročitev ključev - nastanek škode - grozeča težko nadomestljiva škoda - konkretiziranost navedb - načelo hitrosti postopka - trditveno breme - pritožbena novota
Bistvo ureditvene začasne odredbe je v tem, da domnevni upnik predlaga začasno ureditev spornega pravnega razmerja že za čas sodnega postopka. Po pravni teoriji in sodni praksi gre pri regulacijskih začasnih odredbah za sredstvo, ki je upravičeno le v nujnih in izjemnih primerih.
Tožeči stranki zgolj s splošno navedbo, da se v stanovanju lahko naredi škoda, ker so instalacije stare in je zato treba večkrat preverjati stanje, nista zadostili trditvenemu bremenu glede standarda težko nadomestljive škode.
ZIZ člen 42, 42/1, 42/2, 42/3. ZPP člen 142, 149, 224, 224/1, 224/4, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - zavrnitev predloga - fikcija vročitve - vročanje sodnih pisanj - osebna vročitev - prebivališče - dejansko prebivališče - vročilnica kot javna listina - izpodbojna zakonska domneva - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - konkretizirano izpodbijanje vročilnice - pravica do izjave - začasno prebivališče - bistvena kršitev določb postopka - izpodbita domneva o resničnosti vsebine javne listine - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - vročitev v hišni predalčnik - zavrnitev dokaznega predloga - dokaz z zaslišanjem strank - dokaz z zaslišanjem prič
Glede na okoliščine konkretnega primera je bila vročitev drugemu dolžniku pravilno opravljena na naslovu njegovega stalnega prebivališča. Ni odločilno, kje je imel drugi dolžnik prijavljeno začasno prebivališče, ampak je bistveno, da je pošto še vedno prejemal na naslovu stalnega prebivališča.
OZ člen 343, 347, 347/1, 356, 356/2, 1034. ZIZ člen 20a, 20a/3.
izpolnitev pogodbe - finančni lizing nepremičnin - odstop od pogodbe o leasingu - zastavni dolžnik - lastnik nepremičnin - res iudicata - odstopno upravičenje - odškodnina zaradi neutemeljenega odstopa od pogodbe
V obravnavani zadevi upnik ne uveljavlja izterjave terjatve iz naslova odškodnine zaradi uresničitve odstopnega upravičenja, ampak izterjavo terjatve iz naslova izpolnitve pogodbe (tj. izterjavo v pogodbi o lizingu dogovorjenih in že zapadlih obrokov lizinga ter stroškov, ki naj bi jih bil po pogodbi dolžan nositi lizingojemalec, vse s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi), nastanek oziroma zapadlost teh terjatev pa ni vezana na izkaz pogojev za uresničitev odstopnega upravičenja. Zavrnitev predloga za izvršbo za izterjavo terjatve iz naslova odškodnine zaradi odstopa od pogodbe (v zvezi s katerim je sodišče v tisti zadevi presodilo, da do njega sploh ni prišlo) zato ne pomeni odločitve o (ne)dovolitvi izvršbe za izterjavo terjatev iz naslova plačila po pogodbi o lizingu dolgovanih pa neplačanih zneskov, ki jih upnik zahteva v obravnavanem postopku, in ne vpliva na pravico upnika, da vloži nov predlog za izvršbo za izterjavo teh terjatev in da sodišče o njegovem predlogu vsebinsko odloči. Četudi je upnik za obračun obrokov lizinga v višji višini na podlagi na novo izdelanega anuitetnega načrta imel podlago v določbah 15. člena pogodbe o lizingu, glede na zgoraj povzeto vsebino te določbe dolžnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da višina spremenjenih obrokov na podlagi določb notarskega zapisa ni bila v naprej v celoti določljiva. Dolžnikovo soglasje z neposredno izvršljivostjo se zato ne more nanašati tudi na presežek nad zneskom obroka, izrecno določenim v notarskem zapisu (7.110,20 EUR). Četudi je na podlagi pogodbe o lizingu lizingojemalec lizingodajalcu dolžan plačati stroške izdaje zahtevka za deponiranje pogodbe, prav tako pa tudi povrniti stroške zavarovanja predmeta lizinga, ki jih je plačal lizingodajalec, pa zneski teh stroškov v pogodbi niso določno opredeljen, niti niso navedeni vsi elementi, da bi bilo višino teh stroškov mogoče določiti. Prav tako ni določena zapadlost teh terjatev. Notarski zapis zato ne predstavlja primernega izvršilnega naslova za izterjavo teh stroškov. Glede stroškov opominov je v 16. členu pogodbe o lizingu sicer določeno, da ima lizingodajalec lizingojemalcu pravico zaračunati stroške vsakega opomina v višini 12,50 EUR. Vendar pa tudi glede teh zneskov v notarskem zapisu zapadlost ni določena. Upnik, ki je sicer izkazal, da je lizingojemalcu izdal opomine in mu tudi zaračunal stroške opominov, pa zapadlosti teh terjatev tudi ni izkazal na način iz tretjega odstavka 20.a člena ZIZ, saj ni izkazal niti da je račune za stroške opominov vročil lizingojemalcu niti da mu je vročil obvestila o zapadlosti teh stroškov. dolžnik v obravnavani zadevi nima položaja subsidiarnega poroka, ki bi osebno odgovarjal za plačilo terjatev iz pogodbe o lizingu, ampak ima položaj zastavnega dolžnika, ki za plačilo upnikovih terjatev odgovarja kot lastnik nepremičnin, ki so obremenjene s hipoteko, ustanovljeno v zavarovanje upnikovih terjatev do lizingojemalca, odgovornost dolžnika in poplačilna pravica upnika pa sta omejeni na poplačilo iz teh nepremičnin. Določbe 1034. člena OZ, ki se uporablja za presojo zastaranja terjatev v razmerju do subsidiarnega poroka, zato v razmerju do dolžnika ni mogoče uporabiti. Odstop od pogodbe o finančnem lizingu (z odkupno opcijo) sam po sebi nima za posledico prenehanja upnikove pravice do plačila do odstopa že zapadlih obrokov lizinga.
načelo formalne legalitete - razlogi, ki preprečujejo izvršbo - nov postopek - nastanek škode - dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug - predujem za kritje stroškov - slabo premoženjsko stanje
Tudi nova tekoča pravda, ki jo zatrjuje dolžnik, nima učinka preprečitve izvršbe, ampak je lahko ob izpolnjevanju zakonskih pogojev le razlog za morebitni odlog izvršbe. Enako velja za trditve glede nastanka škode v posledici oprave neposrednih izvršilnih dejanj. Upničina pravica do izvršbe v okviru pravice do sodnega varstva utemeljuje poseg v dolžnikovo premoženjsko sfero, četudi pri tem pride do določene škode.
izvršba - izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je tudi po presoji pritožbenega sodišča zadostil pravnemu standardu obrazloženosti ugovora (drugi odstavek 61. člena ZIZ), saj je ugovarjal upnikovi terjatvi tako po višini kot po temelju.
predlog za dopustitev revizije v izvršilnem postopku - dopustitev revizije v izvršilnem postopku
V prvem odstavku 10. člena ZIZ je določeno, da je zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00063031
ZIZ člen 38, 38/6. ZPP člen 155, 155/1.
preživninska obveznost - izterjava zapadlih preživninskih obrokov - izterjava še ne zapadlih preživninskih dajatev - nagrada za posvet s stranko - nagrada za pregled listin - vrednost spornega predmeta - stroški ugovornega postopka - odmera stroškov
Sodišče je pravilno zavrnilo dolžnikov stroškovni zahtevek iz naslova 50 točk za posvet s stranko in 50 točk za pregled listin in dokumentacije, saj je strošek teh opravil zajet že v nagradi za sestavo ugovora in ne gre za samostojno storitev.
Pritožba pa utemeljeno uveljavlja, da je sodišče nagrado za sestavo ugovora, za sestavo odgovora na odgovor na ugovor in za zastopanje na naroku ter materialne stroške odmerilo prenizko oziroma da jih je obračunalo od napačne vrednosti spornega predmeta. Kot podlago za izračun je namreč sodišče prve stopnje upoštevalo znesek 898,63 EUR, kar pa je le seštevek že zapadlih izterjevanih preživninskih obrokov, ob tem pa je prezrlo, da je izvršbo dovolilo tudi glede izterjave še nezapadlih obrokov preživnine za obdobje od julija 2022 do januarja 2023 (seštevek katerih po navedbah dolžnika v pritožbi znaša 1.088,52 EUR). Višje sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam, da je treba stroške ugovornega postopka odmeriti od seštevka obeh zneskov, tako zapadlih kot nezapadlih (torej od zneska 898,63 EUR + 1.088,52 EUR oziroma skupaj 1.987,15 EUR), saj je z uspešnim ugovorom zoper sklep o izvršbi dolžnik preprečil prisilno izterjavo tega celotnega zneska.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00063957
ZPP člen 154, 154/1, 157, 180, 180/1, 443, 443/1, 458, 458/1. ZVPot člen 25b. ZIZ člen 62, 62/2.
stroškovna odločitev - sodba na podlagi pripoznave - neobstoj povoda za tožbo - pripoznanje tožbenega zahtevka - izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - dopolnitev tožbe - odgovor na tožbo - obravnavanje glavne stvari - cena storitev - reklamacija računov - spor majhne vrednosti
Toženec ni bil dolžan pripoznati tožbenega zahtevka že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, če si je hotel zagotoviti nastop učinka iz 157. člena ZPP.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - dom dolžnika - nesorazmernost - bagatelni znesek
Očitno nesorazmerje med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine ne pomeni matematičnega nesorazmerja, temveč je odlog v teh primerih dovoljen, kadar gre za izterjavo bagatelnih terjatev.
Namen odloga izvršbe je v tem, da dolžnik s svojo aktivnostjo doseže spremembo v svoji dejanski situaciji oziroma glede razlogov za odlog izvršbe, ali terjatev v tem času poplača.
neobrazložen ugovor - odgovor na ugovor - odločitev o stroških
Dolžnik je v ugovoru (nesubstancirano) uveljavljal zlasti dejstva v zvezi z nepravilnim potekom predhodnega izvršilnega postopka, v katerem sta bili prodani in upniku izročeni njegovi nepremičnini, kar pa ni ugovorni razlog, ki bi ga lahko uspešno uveljavljal v predmetnem izvršilnem postopku, ki teče na podlagi izvršljivega sklepa o izročitvi, s katerim je bila dolžniku naložena tudi izpraznitev prodanih nepremičnin in njihova izročitev kupcu (upniku). Glede na pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da je ugovor, v katerem dolžnik ni zatrjeval pravno relevantnih dejstev, ki bi preprečevala izvršbo, in tudi ni predlagal dokazov, neobrazložen, se izkaže, da vložitev odgovora na ugovor ni bila potrebna, zaradi česar upnik na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ ni upravičen do povrnitev stroškov, ki so mu v zvezi s tem nastali. Neobrazložen ugovor se namreč že na podlagi drugega odstavka 57. člena ZIZ šteje kot neutemeljen in ga mora sodišče zavrniti. Četudi ga upniku kljub določbi tretjega odstavka 57. člena ZIZ sodišče vroči v odgovor, pa upnikov odgovor na ugovor ni potreben. Tudi ob upoštevanju pravne posledice iz prvega odstavka 58. člena ZIZ (tj. da se dolžnikove ugovorne navedbe štejejo za resnične) namreč ob opustitvi odgovora na ugovor takšnemu ugovoru ni mogoče ugoditi, saj resničnost pravno nerelevantnih dejstev ne more imeti za posledico ugoditve ugovoru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSM00062965
ZPP člen 191, 191/1, 191/1-1, 195. ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/5. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - solidarni dolžniki v izvršbi - plačilo sodne takse za ugovor - navadno sosporništvo
Ne glede na to, da sta dolžnika v obravnavani zadevi ugovora vložila v isti vlogi, je treba vlogo glede na njeno vsebino in upoštevaje procesni položaj dolžnikov obravnavati kot dve samostojni pravni sredstvi, tj. kot dva samostojna ugovora vsakega od dolžnikov, o katerih mora sodišče sprejeti tudi samostojni odločitvi in sklep o izvršbi, če so izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo ugovorov, upoštevaje razloge, ki jih je v ugovoru uveljavljal posamezni dolžnik, in uradoma upoštevne razloge preizkusiti ločeno v razmerju do posameznega dolžnika. Ker Zakon o sodnih taksah (ZST-1) nima izrecne določbe o taksni obveznosti navadnih sospornikov, za taksno obveznost vsakega od dolžnikov velja prvi odstavek 3. člena ZST-1, ki določa, da s tem zakonom predpisane takse plača tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, če ta zakon ne določa drugače. Za vsakega od dolžnikov je zato že z vložitvijo vloge z dne 11. 1. 2022 nastala samostojna obveznost za plačilo sodne takse za postopek o njegovem ugovoru zoper sklep o izvršbi (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1; prvi odstavek 29.b člena ZIZ), zaradi česar v obravnavani zadevi tudi ni podlage za uporabo desetega odstavka 3. člena ZST-1.