Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 12, 16, 17, 18. ZIZ člen 41, 41/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - evropski izvršilni naslov - nespornost zahtevka
Kot evropski izvršilni naslov se lahko potrdi le taka odločba, ki je bila izdana v postopku, v katerem je dolžnik dobil zadostne informacije o zahtevku ter o ukrepih za ugovarjanje zahtevku. Da pa se lahko zahtevek iz sklepa o izvršbi šteje za nespornega v skladu z Uredbo, mora biti nedvoumno ugotovljeno, da je bil dolžnik pravočasno in pravilno seznanjen z zahtevkom, njegovim temeljem in s posledicami svoje pasivnosti, ter da je bila v zadostni meri spoštovana pravica do obrambe. Ker se dolžniku pred izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne vroči tudi predlog za izvršbo in tako ni zagotovljena kontradiktornost že pred izdajo odločbe, je za možnost konvalidacije po 18. členu Uredbe potrebno, da je dolžnik osebno pravočasno prejel listino, ki jo je bilo treba vročiti, da je lahko pripravil svojo obrambo. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine pa ta pogoj ni izpolnjen, ker je kontradiktornost zagotovljena šele naknadno oziroma ker ima dolžnik možnost obrambe šele po izdaji sklepa o izvršbi.
ZIZ člen 43, 46, 46/3, 67, 67/1, 67/1-3. ZPP člen 156, 156/1, 165, 165/2.
ustavitev izvršilnega postopka - ustavitev izvršbe - poplačilo terjatve - pravni interes za ugovor - stroški - naključje, ki se primeri stranki
Treba je razlikovati med ustavitvijo izvršbe in odločitvijo o koncu izvršilnega postopka. V primerih, ko sklep o izvršbi še ni pravnomočen in ko o morebitnih pravnih sredstvih stranke, torej o ugovoru dolžnika, še ni bilo odločeno, ni mogoče sprejeti sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka, ampak se lahko le ustavi izvršba, kar je tudi upnica predlagala. Izvršilni postopek se v takšnem primeru konča šele po tem, ko je sklep o izvršbi postal pravnomočen oziroma ko je odločeno o vseh pravnih sredstvih, torej ko so končane vse faze postopka (faza dovolitve izvršbe in faza oprave izvršbe). V konkretnem primeru je pravni interes dolžnika, da se odloči o njegovem ugovoru, podan, saj bi mu v primeru, da bi se pokazalo, da je ugovor utemeljen, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist, torej, da bi se z odločitvijo njegov pravni položaj glede konkretnega zahtevka izboljšal.
Pravica do povrnitve stroškov začasnega zastopnika ni odvisna od izida postopka, temveč gre za povrnitev stroškov dela s strani sodišča postavljenemu začasnemu zastopniku na predlog upnika. Posledično za pravočasnost priglasitve stroškov začasnega zastopnika ni mogoče uporabiti 38. člena ZIZ, saj ta predstavlja materialnopravno določbo v zvezi z odmero stroškov med strankama postopka ali med strankama in tretjim. Začasni zastopnik je tako upravičen do povračila stroškov ne glede na uspeh z ugovorom oziroma uspeh v postopku.
ZIZ člen 6, 6/5. ZST-1 člen 34a, 34a/3, 34a/4, 34a/7.
sodna taksa - ugovor zoper plačilni nalog - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - nov plačilni nalog - pravno sredstvo - napačen pravni pouk - rok za plačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje je postopalo napačno, ko je v pravnem pouku plačilnega naloga z dne 4. 1. 2023 dolžnika (ob hkratnem pravnem pouku, navedenem v sklepu z dne 3. 1. 2023, da je zoper sklep dovoljena pritožba v 15 dneh od vročitve) poučilo o pravici do vložitve ugovora v roku 8 dni in ko je nato 1. 2. 2023 vloženo pravno sredstvo dolžnika vsebinsko obravnavalo kot ugovor zoper plačilni nalog. Ugovor zoper plačilni nalog, izdan na podlagi tretjega odstavka 34.a člena ZST-1 (enako velja za plačilne naloge, izdane na podlagi drugega odstavka 34.a člena ZST-1), namreč ni dovoljen, temveč je pravno sredstvo, s katerim je mogoče izpodbijati sklep o ugovoru ter plačilni nalog, ki je del tega sklepa, pritožba, o tej pa je (razen pod pogoji iz osmega odstavka 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ in 343.a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, ki pa v obravnavani zadevi niso izpolnjeni) pristojno odločati višje sodišče (peti odstavek 6. člena ZIZ).
Kakor pravilno opozarjata tudi dolžnika, je sodišče prve stopnje v 2. točki sklepa VL 70347/2017 z dne 3. 5. 2021, ki je postal pravnomočen dne 19. 8. 2021, že pravnomočno odločilo o vračilu posameznih premičnin dolžnici.
Izpodbijani sklep tudi ne vsebuje nikakršnih razlogov, ki bi vsebinsko utemeljili odločitev v izreku. Pri tem je dodati, da pojasnilo sodišča prve stopnje, da je skladno z napotili sodišča druge stopnje v zadevi I Ip 258/2021 z dne 19. 8. 2021 naložilo A. A., da izroči v neposredno posest še premičnine, ki so naštete v izreku izpodbijanega sklepa, ne zadosti standardu obrazložene odločbe, saj je potrebno vsebinsko pojasniti razloge, ki so botrovali k temu, da se je izročitev premičnin naložila konkretnemu udeležencu hrambe.
ZIZ člen 212, 212/1, 212/2, 212/3, 212/4. OZ člen 269, 269/1, 269/2. ZPP člen 15, 365-2, 365-3.
izvršba - izvršilni naslov - nenadomestno dejanje - nedenarna obveznost - zloraba procesnih pravic - namen sodnih penalov - sodni penali - ugovor dolžnika - neizpolnitev obveznosti - izterjava sodnih penalov - ugovor zoper sklep o izvršbi sodnih penalov - sodna poravnava kot izvršilni naslov - pravnomočnost sodne poravnave - pravica do doma - omejitev višine sodnih penalov - pravica do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine
Sporna nepremičnina (bivša skupna stanovanjska hiša, katere izključna zemljiškoknjižna lastnica je zaradi nerealizirane sodne poravnave še vedno dolžnica in katere (po tej poravnavi določen) del izključno pripada upniku) predstavlja upnikov (in ne dolžničin) dom. Na to nepremičnino, glede katere upnik tudi predlaga izvršbo, je vezana izpolnitev dolžničine nedenarne obveznosti (dokončanje postopka vzpostavitve etažne lastnine na nepremičnini in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila) in si v njenem delu upnik zaradi dolžničine neizpolnitve obveznosti, ki jo lahko izpolni samo ona (nenadomestno dejanje), ne more urediti osnovnih pogojev bivanja, čeprav mu po pravnomočni sodni poravnavi izključno pripada določen del. Glede na okoliščine konkretnega primera pritožbeno sodišče, potem ko je opravilo tehtanje med upnikovo pravico do sodnega varstva, doma in zasebne lastnine na eni in dolžničino pravico do zasebne lastnine na drugi strani, zaključuje, da upniku ni mogoče očitati zlorabe instituta sodnih penalov. Teža posega (v tožničini nepremičnini) je sorazmerna zasledovanemu cilju – prisiliti dolžnico k dokončanju postopka vzpostavitve etažne lastnine in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila glede nepremičnine, ki je upnikov dom. Upoštevajoč vse zgoraj navedeno določena višina dnevnega zneska 500 EUR za vsak dan zamude predstavlja primeren znesek za siljenje dolžnice k izpolnitvi naložene obveznosti in je ta znesek sorazmeren s pomenom neizpolnjene obveznosti za upnika. Sodni penali morajo biti tako visoki, da naj prisilijo dolžnico k izvršitvi pravnomočne sodne poravnave, še posebej v tej zadevi, ko gre izpolnitev nenadomestnega dolžničinega dejanja v zvezi z nepremičnino, ki je tudi upnikov dom.
376. člen OZ je glede teka zamudnih obresti potrebno uporabiti tudi, če je obligacijsko razmerje iz katerega izvira terjatev, nastalo pred 1. 1. 2002, pa obresti tečejo še po tem datumu. Navedeno velja za čas do 22. 5. 2007, ko je pričela veljati novela OZ-A, ki je črtala določbo 376. člena OZ oziroma za zamudne obresti odpravila pravilo „ne ultra alterum tantum“.
Upnik mora v primeru, če nepremičnine ni bilo mogoče prodati na prvem naroku, v šestih mesecih od le-tega sodišču predlagati novo prodajo, sicer sodišče ustavi izvršbo.
odlog izvršbe - razlogi za odlog izvršbe - izpraznitev in izročitev nepremičnin
Tudi prihajajoče zimsko obdobje je lahko ob preostalih okoliščinah, ne pa samo zase, eden izmed razlogov za odlog izvršbe po 2. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ, čeprav ga zakon izrecno ne omenja.
Dolžnikove pritožbene navedbe se ne nanašajo na vsebino izpodbijanega sklepa. Tako ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje glede očitne pisne napake pri navedbi upnika v sklepu o izvršbi, kjer je zmotno naveden dolžnik.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00066051
ZFPPIPP člen 280. ZIZ člen 64, 64/2. ZZK-1 člen 90. SPZ člen 154.
izbris hipoteke - pridobitev lastninske pravice - izločitvena pravica na nepremičnini - odpust obveznosti - ugovor tretjega
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi pritožnik A. A. imel možnost vložitve ugovora tretjega, s katerim bi v okviru izvršilnega postopka uveljavljal solastninsko pravico na predmetu izvršbe le do konca izvršilnega postopka, te svoje pravice pa pravočasno ni izkoristil. Posledično, ker je pridobil lastninsko pravico do ½ po koncu izvršilnega postopka na podlagi izločitvenega zahtevka v samem stečajnem postopku, je pridobil lastninsko pravico hkrati z obremenitvami, ki so bile vpisane v zemljiški knjigi zaradi akcesorne narave zastavne pravice. Dejstvo je, da je s priznanjem izločitvene pravice pritožniku bilo zgolj ugotovljeno, da ta delež ne sodi v stečajno maso, ker ni v lasti stečajne dolžnice, saj je pritožnik na njej izvirno pridobil lastninsko pravico. Priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku namreč ni povezano z vprašanjem obstoja terjatve upnika, temveč zgolj z vprašanjem resničnega dejanskega lastništva določenega premoženja s strani stečajnega dolžnika oziroma z obsegom stečajne mase.
Pritožnik sicer v pritožbi trdi, da je terjatev prenehala zaradi odpusta obveznosti v stečajnem postopku zoper dolžnico B. B., vendar pa ne ZIZ ne ZZK-1 ne omogočata v okviru zaključenega izvršilnega postopka izbrisa prisilno pridobljene hipoteke brez izjave upnika, da je terjatev poravnana oziroma prenehala. Res 90. člen ZZK-1 med drugim določa, da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča dovoli izbris zastavne pravice, če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena, ampak v konkretnem primeru ne gre za tako dejansko stanje. Pri razveljavitvi izvršilnih dejanj je namreč potrebno upoštevati določila ZIZ o poteku izvršilnega postopka. V kolikor pritožnik sedaj trdi, da te terjatve zaradi odpusta obveznosti zoper dolžnico ne obstajajo več, bo moral postopati, vkolikor ne pridobi izjave upnika o poplačilu terjatve, v skladu s 154. členom SPZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00066150
ZIZ člen 19, 19/4. ZNP-1 člen 31, 42. ZPP člen 163, 163/4, 310, 310/1. ZGD-1 člen 50, 50/1-6, 52, 52/2, 52/3.
predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti - odločitev o stroških - nepravdni postopek - imenovanje posebnega revizorja - nesuspenzivnost pritožbe - glavni zahtevek in stranske terjatve - smiselna uporaba ZPP
Ker sklep sodišča v nepravdnem postopku v zadevah iz 6. alineje prvega odstavka 50. člena ZGD-1 (o imenovanju posebnega revizorja) obsega tako odločitev o glavnem zahtevku kot o stranskih terjatvah, je določbo drugega odstavka 52. člena ZGD-1 treba razlagati na način, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa v zadevi imenovanja posebnega revizorja tako glede glavnega zahtevka kot tudi glede odločitve o stroških.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00065900
SPZ člen 132.. OZ-UPB1 člen 88.. ZIZ-UPB4 člen 178, 200.a.
pogodba o finančnem leasingu - komisorni dogovor - ničnost pogodbe - delna ničnost pogodbe - prodaja nepremičnine v izvršbi
Pogodba pa samo zaradi tega, ker ne ureja metode za določitev vrednosti nepremičnine v primeru prodaje, oziroma za primer, da prodaja ni možna, in ker ne ureja položaja, ki se ni zgodil, to je, da bi bila vrednost nepremičnine višja od vrednosti terjatve, ni nična. Po 88. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) zaradi ničnosti kakšnega pogodbenega določila ni nična tudi sama pogodba, če lahko obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Prav za tak primer gre v predmetni zadevi. Namen (in tudi odločilen nagib za sklenitev) Lizing pogodbe je bilo financiranje nakupa nepremičnin, pogodba lahko obstane ne glede nato, da nekatera vprašanja niso bila urejena. Če določena vprašanja niso urejena, to pomeni, da je treba razložiti vsebino posameznih pogodbenih določb ali pa je treba neposredno uporabiti določbe zakona. Ob upoštevanju določb OZ in splošnih razlagalnih pravil (skladnost s pravnimi načeli, razlaga v korist stranke, ki pogodbe ni pripravila, razlaga v korist šibkejše stranke) se mora vrednost nepremičnin upoštevati v vsakem primeru (tudi če ne pride do prodaje), njihova vrednost pa mora biti ugotovljena na za lizingojemalca najbolj ugoden način, seveda ob upoštevanju objektivnih tržnih pogojev.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00065858
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 166. ZNP-1 člen 100, 108. ZIZ člen 11, 29, 29/1, 29/4.
začasna odredba - začasna odredba o stikih - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - stiki pod nadzorom - ogroženost otroka - izvajane dokazov - načelo hitrosti postopka
V postopku zavarovanja z začasno odredbo sodišče ne izvaja vseh dokazov, ki so relevantni za sprejem končne odločitve, pač pa ugotavlja le, ali je s stopnjo verjetnosti izkazano, da je otrok zaradi ravnanj staršev ali zaradi njegovih psihosocialnih težav ogrožen. Dokazni standard verjetnosti je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva, kot argumentov proti temu dejstvu oziroma so prvi argumenti očitnejši od drugih.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 15. ZIZ člen 38, 38/5.
Če izvršitelj sploh ne pristopi k opravi rubeža oziroma k poskusu oprave rubeža, ker opravo tega izvršilnega dejanja zaradi odloga izvršbe predhodno prekliče, kot je bilo to tudi v obravnavanem primeru (pri čemer je v obravnavani zadevi upnik izvršitelja o okoliščinah, ki so utemeljevale preklic rubeža, obvestil v primernem roku pred dnem razpisanega rubeža), izvršitelju plačila za rubež ni mogoče priznati, posledično pa tudi ne plačila za dejanje razpisa rubeža, četudi je slednje dejansko bilo opravljeno.
ustavitev postopka zavarovanja - razveljavitev opravljenih dejanj - izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - potek časa, za katerega je bila začasna odredba izdana - namen izdaje začasne odredbe
Začasna odredba za zavarovanje upnikove denarne ali nedenarne terjatve je začasno sredstvo zavarovanja, katerega namen je zagotoviti možnost bodoče izvršbe. Zaradi začasne narave tega sredstva za zavarovanje upnikove terjatve sodišče v sklepu, s katerim izda predlagano začasno odredbo, vedno določi tudi, koliko časa naj odredba traja (prvi odstavek 277. člena ZIZ), čas trajanja pa določi v skladu z upnikovim predlogom in sicer tako, da odredba traja toliko časa, da upnik lahko sredstvo zavarovanja, s katerim je bila terjatev zavarovana, uspešno uveljavi - s tem pa začasna odredba doseže svoj namen. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje tako ravnalo tudi v tem primeru, čas trajanja začasne odredbe pa je določilo v skladu s predlogom tožeče stranke. Tožeči stranki je bilo s tem omogočeno, da je zoper toženo stranko vložila predlog za izvršbo, s katerim lahko poseže na premoženje dolžnika, ki je bilo zavarovano z začasno odredbo. Iz pritožbenih navedb je razvidno, da je tožeča stranka tako tudi dejansko ravnala.
Odločitev je oprta izključno na krivdni princip, pri čemer pa je sodišče prezrlo, da slednji ne ukinja uspeha strank kot splošnega merila za odločanje o povrnitvi stroškov, temveč zgolj vzporedno uvaja še ločeno merilo za krivdno povzročene posamične stroške med postopkom „ne glede na izid“ postopka. Ni pa mogoče uporabiti krivdnega principa za odločanje o stroških postopka neodvisno od njegovega izida, torej tudi v nasprotju z uspehom strank v postopku glede na njegovih izid, in s tem širiti dejanske podlage odločanja o stroških na ugotavljanje in vrednotno ocenjevanje tudi tistih ravnanj ali opustitev strank pred začetkom postopka, ki so vplivala na njegov tak ali drugačen izid.
Drži sicer, da dolžnik v predhodnem postopku ni odgovoril na poziv sodišča k izjavi, ali je sklep o izvršbi izvršil oziroma ali obstajajo kakšne ovire za njegovo izvršitev, ter tudi ni postopal skladno s 133.a členom ZIZ (to je ugovorno ostalo neprerekano), kar je upnika na nek način prisililo k vložitvi predloga po 134. členu ZIZ. Vendar pa je ob tem treba tudi upoštevati, da je dolžnik vse razloge za svoje neizvrševanje sklepa o izvršbi pojasnil v ugovoru v tem postopku in se je upnik torej s temi razlogi v ugovornem postopku seznanil, dolžnikovim navedbam je v celoti nasprotoval in vztrajal pri izvršbi, sodišče pa je pravnomočno ugotovilo, da so dolžnikove ugovorne navedbe v večinski meri utemeljene. Ob takem izidu postopka pa ni mogoče kot odločilnega sprejeti stališča sodišča prve stopnje, da je dolžnik tisti, ki je zakrivil obstoječo situacijo in upnika prisilil v izvršbo ter da mu zato ni neutemeljeno povzročil stroškov. Za odločitev o stroških v zvezi z ugovorom namreč ni pravno pomembno, zakaj je upnik vložil predlog za izvršbo in kaj mu je bilo tedaj (ne)znano, temveč je bistveno, ali in v kolikšni meri je dolžnik uspel z ugovorom.