izvršba na podlagi izvršilnega naslova - sklep o prvi prednostni razdelitvi stečajne mase - primeren izvršilni naslov za izvršbo - naložitev obveznosti - ugotovitveni sklep
Pravnomočni sklep o prvi razdelitvi ugotavlja obstoj terjatve do dolžnika, ne določa pa obveznosti, da je dolžan dolžnik karkoli plačati upniku. Ko končni načrt v drugem odstavku uvoda govori o "poplačilu terjatev" in ko poplačilo omenja tudi končni načrt, to še ne pomeni, da je dolžniku naložena kakršnokoli dajatev, storitev, dopustitev ali opustitev.
ZST-1 člen 11. ZSVarPre člen 5. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-1. ZDoh-2 člen 44, 44/1. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 2, 3, 3/1.
oprostitev plačila sodnih taks - upoštevanje dohodka - stroški prevoza na delo in prehrane
Sodišče prve stopnje v razlogih sklepa ni pojasnilo, kako visoka povračila stroškov je dolžnik prejel, da so bila ta kot obdavčljiva upoštevna pri izračunu lastnega dohodka, in v kolikšnem znesku. Prav tako v spisu ni rezultatov poizvedb, ki bi takšna povračila stroškov dolžniku izkazovale. Glede na navedeno ni mogoče preizkusiti, ali je sodišče prve stopnje povračila stroškov pri presoji upravičenosti dolžnika do oprostitve plačila sodnih taks upoštevalo pravilno.
ZIZ člen 24, 24/1. ZOKIPOSR člen 2, 2-3, 2-5, 17, 17/3.
ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - prevzem dolga na podlagi zakona - pasivni družbenik - omejitev odgovornosti - namen zakona
Predlog zakona je bil po stališču predlagatelja pripravljen ob upoštevanju načela prepovedi poseganja v pridobljene pravice, načela zaupanja v pravo in reparacije za škodo, nastalo zaradi kršitev temeljnega načela korporacijskega prava o ločenosti premoženja kapitalske družbe in osebnega premoženja družbenikov, tako da določa povračilo škode v primerih, ko to načelo zaradi sporne ureditve po ZFPPod ni bilo spoštovano. Namen zakona je bil torej prav v "spoštovanju korporacijskega prava", in sicer ne glede na prejšnje odločitve Ustavnega sodišča in ESČP.
Neutemeljeno nova dolžnica uveljavlja, da mora upnik dokazati, da dolžnik kot odgovorni družbenik iz 17. člena ZOKIPOSR izpolnjuje pogoje za upravičenca do odškodnine na podlagi tega zakona. Tovrstno dokazovanje ni predvideno za dani izvršilni postopek, temveč za postopek uveljavljanja odškodnine s strani (ne)odgovornega družbenika pri Državnem odvetništvu RS, opraviti pa ga mora družbenik in ne upnik. Neutemeljeno je tudi zavzemanje za omejitev upnikove terjatve po višini.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00087798
ZFPPod člen 27, 27/4. ZOKIPOSR člen 2, 2-2, 2-6, 17, 17/3. URS člen 14, 22, 26. ZIZ člen 24.
odgovornost družbenika izbrisane družbe - aktivni družbenik - prevzem dolga na podlagi zakona - izvršilni naslov - izvršilni naslov zoper družbo, izbrisano po ZFPPod - prevzem dolga - pravna podlaga - poroštvena izjava - pravica do enakega varstva pravic - načelo enakosti pred zakonom
Upnik zoper dolžnico razpolaga le z izvršilnim naslovom, iz katere izhaja dolžničina obveznost na podlagi poroštvene izjave, in ne (tudi) na podlagi določb ZFPPod. Že to dejstvo potrjuje pravilnost izpodbijane odločitve, saj za zakoniti prevzem dolga po tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR ne zadošča (že), da je bil dolžnik dejansko družbenik v relevantnem obdobju izbrisane družbe, temveč mora upnik že razpolagati z izvršilnim naslovom, v katerem se navedno ugotavlja.
Poleg navedenega razloga formalne narave (neobstoj izvršilnega naslova), pa pritožba tudi sicer napačno očita, da naj bi sodišče brez utemeljenega razloga neenako in s tem protiustavno obravnavalo položaj dolžnice v primerjavi s položajem družbenika A. A. Za razlikovanje med položajema obeh družbenikov namreč obstoji utemeljen razlog, in to je prav dejstvo, da je dolžnica, drugače od A. A., podala poroštveno izjavo za obveznosti družbe B. d. o. o. S tem se je namreč dolžnica zavezala na pravnoposlovni podlagi, torej povsem neodvisno od vprašanja njenega položaja v družbi kot družbenice in direktorice. Povedno še drugače, ravno sprejeto poroštvo je tista razlikovalna okoliščina, zaradi katere dolžnica ni v bistveno podobnem položaju kot družbenik A. A. in ju zato tudi ni pravilno enako obravnavati. Posledično ne drži, da je sodišče z izpodbijano odločitvijo kršilo načelo enakosti pred zakonom ter pravici dolžnice do enakega varstva pravic ter do povrnitve škode.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - dajatvena sodba - ugotovitvena odločba - arbitražna odločba stalne arbitraže pri GZS - davčna odločba
Po stališču teorije so izvršilni naslov lahko samo listine dajatvene narave. Izjema so davčne ugotovitvene odločbe. Ugotovitev obstoja dolga sicer ne zadostuje, če ni hkrati zavezancu naloženo, da je obveznost dolžan izpolniti. Pri davčnih odločbah se obveznost domneva.
ZFPPIPP člen 131, 131/2, 131/2-3, 354, 354/1, 355.
izvršba proti stečajnemu dolžniku - dovoljenost izvršbe - stroški stečajnega postopka - stroški tožene stranke
Izjema od splošne prepovedi dovolitve izvršbe zoper insolventnega dolžnika je izvršba na podlagi sodne odločbe, izdane o zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka. Stroški stečajnega postopka so obveznosti stečajnega dolžnika, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, razen tistih obveznosti, za katere zakon določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00087802
ZIZ člen 15, 67. ZPP člen 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 31, 31/8-1, 31/8-3.
nasprotna izvršba - odmera stroškov - stroški postopka - potrebni stroški - vrednost spornega predmeta - nagrada za drugo obrazloženo vlogo - izvršilna sredstva - izvršba na nepremičnino - izvršba na denarno terjatev
Pritožba sicer pravilno navaja, da je kot osnovo za odmero stroškov treba šteti vrednost spora po nasprotni izvršbi, to je 3.537,71 EUR, ob takšni vrednosti pa bi nagrada za sestavo vloge po tar. št. 19 Odvetniške tarife znašala 300 točk. Vendar je zmotno pritožbeno stališče, da bi sodišče prve stopnje moralo od navedene vrednosti (300 točk) nagrado za obrazloženo vlogo odmeriti po tretji alineji 8. točke tar. št. 31 OT (izvršba za uveljavitev denarne terjatve na nepremičnine, kar bi zneslo 225,00 EUR, to je 75 % od 300 točk) in ne po prvi alineji 8. točke tar. št. 31 OT, kot je štelo sodišče prve stopnje (izvršba za uveljavitev denarne terjatve na denarno terjatev, kar znaša 75 točk, to je 25 % od 300 točk). Za odmero stroškov postopka s predlogom za nasprotno izvršbo namreč ni bistveno, katera izvršilna sredstva so bila predlagana s strani upnika (dolžnika po nasprotni izvršbi) v postopku izvršbe, temveč je odločilno, katera izvršilna sredstva je dolžnica (upnica po nasprotni izvršbi) predlagala za poplačilo njene zatrjevane terjatve v postopku nasprotne izvršbe.
izvršba na nepremičnino - prodaja nepremičnine - položitev kupnine - oprostitev položitve kupnine - prevzem dolga - sporazum o prevzemu - kupec kot z upnikom povezana oseba
O predlogu po drugem in tretjem odstavku 173. člena ZIZ je potrebno odločiti s sklepom, s katerim sodišče odloča, ali se predlagani sporazum med kupko nepremičnine in zastavno upnico iz drugega odstavka 173. člena ZIZ lahko upošteva in se za prevzeti dolg (kolikor bi upnici pripadlo v izvršilnem postopku) zmanjša kupnina, ter pod kakšnimi pogoji. Sklenjen sporazum ne sme vplivati na dolžnikov položaj tako, da bi bil ta (obseg poplačila) slabši, kot če sporazuma ne bi bilo.
Če dosežena kupnina ne zadošča za popolno poplačilo terjatve upnika, ki je nepremičnino kupil, se ne glede na dejansko višino kupnine šteje, da je bil ta upnik poplačan do višine ugotovljene vrednosti nepremičnine. Namen zakonodajalca je bil, da se prepreči, da upnik, ki je kupil nepremičnino za znižano vrednost, obdrži še celoten preostanek terjatve do dolžnika.
primernost izvršilnega naslova za izvršbo - paricijski rok - določitev roka - ugovorni razlog
Kdaj je izvršilni naslov primeren za izvršbo, določa 21. člen ZIZ, po katerem mora izvršilni naslov vsebovati navedbo upnika in dolžnika ter predmet, vrsto, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Če čas izpolnitve ni določen, je podan ugovorni razlog po 3. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ). Navedeno pomanjkljivost pravnomočne odločbe pa je mogoče v izvršilnem postopku sanirati. ZIZ namreč v drugem odstavku 21. člena določa, da v primeru, če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ta rok določi sodišče v sklepu o izvršbi in nato za primer, če dolžnik terjatve v tem roku ne bo poravnal, dovoli izvršbo. Sodišče v takšnem primeru izda sklep o izvršbi, ki poleg dovolilnega dela vsebuje tudi naložitveni del. Sodišče prve stopnje tako določi rok za prostovoljno izpolnitev in dovoli izvršbo šele po poteku roka, torej za primer, da dolžnik obveznosti v danem roku ne bo prostovoljno izpolnil. Z določitvijo paricijskega roka dolžnik tako dobi dodatno možnost prostovoljne izpolnitve in šele v primeru neizpolnitve bo ta terjatev prisilno izterjana. To pa glede na 21. člen ZIZ sodišče naredi v ponovno izdanem sklepu o izvršbi in ne v sklepu o ugovoru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00086999
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-1. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 24-5. ZPP člen 18, 18/3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor mednarodne nepristojnosti - določitev pristojnosti med sodišči držav članic eu - načelo lojalne razlage prava EU - načelo primarnosti prava EU - pristojnost po stalnem oziroma začasnem prebivališču - splošno pravilo - izključna pristojnost - pristojnost za izvršbo - navezna okoliščina najožje koneksnosti - učinkovitost ukrepa - sredstva na transakcijskem računu dolžnika - rubljiva sredstva
Za opredelitev mednarodne pristojnosti glede oseb s prebivališčem v EU se BU I bis neposredno uporablja in torej v celoti nadomešča domačo zakonodajo držav članic. Temeljna načela uredbe so načelo enake in enotne razlage, načelo ozke razlage izjem od splošnega pravila in načelo minimalnega tveganja nasprotujočih si odločitev. Nacionalna sodišča morajo avtonomno razlago prava EU v skladu z načelom primarnosti uporabiti v celoti, zato izključijo uporabo nasprotnih nacionalnih razlag, če to ni mogoče, pa morajo po načelu lojalne razlage v največji možni meri celoten nacionalni pravni red razlagati v skladu s pomenom in cilji prava EU.
Prebivališče je po bruseljski uredbi temeljna navezna okoliščina za opredelitev pristojnosti. Navedeno je splošno pravilo, od katerega je izjeme - ki so tudi v 24. členu BU I bis urejene izključne pristojnosti - po splošnem načelu uredbe treba ozko razlagati. Ozko v smislu, da je načeloma treba slediti pristojnosti po prebivališču. Če od tega sodišče odstopi, poseže v suverenost drugih držav članic EU, katere del je sodna jurisdikcija nad svojimi prebivalci.
Pri izključni mednarodni pristojnosti za izvršbo gre za takšno sodišče, ki ima resnično povezavo med ukrepom in svojo pristojnostjo. Sodišča tiste države članice, kjer so locirana sredstva, so najbolj zmožna presoditi okoliščine, od katerih je odvisna ugoditev ukrepu. Sodišče mora biti zmožno zagotoviti zavarovanje, tj. zavarovanje mora biti garantirano. Glede na zadevo Van Uden morajo nacionalna sodišča presojati resničnost povezave.
Od tega, ali se v Sloveniji nahajajo sredstva in predmeti izvršbe, je odvisno vprašanje pristojnosti slovenskega sodišča. Račun še ni premoženje ("assets"), temveč je elektronska destinacija, oznaka, v zvezi s katero banka beleži, koliko ima dolžnik pri njej sredstev. Račun je tako paralelen fizičnemu naslovu za rubež. Sredstvom na računu (ki so v resnici terjatev do banke) pa je paralelen dejanski obstoj fizičnih premičnin - premoženja. Še manj je premoženje negativno stanje na računu - nasprotno, to je dolg do banke. Že s samim vodenjem računa nastajajo stroški, kar je prav tako dolg do banke. Izvršba se v tej zadevi ni opravljala in sodišče dejansko ni (bilo) zmožno zagotoviti učinkovitosti predlaganega ukrepa, zato višje sodišče ugotavlja, da za mednarodno pristojnost sodišč RS v obravnavani zadevi ni podana resnična povezava med predlaganim ukrepom in pristojnostjo.
zahteva upnika, da o obračunu odloči sodišče - imenovanje novega izvršitelja - prosta izbira izvršitelja - prevzemnik
Drži sicer, da je v primeru razrešitve izvršitelja treba praviloma ravnati v skladu z 287. členom ZIZ, to je, da predsednik Zbornice, po izdaji odločbe o razrešitvi izvršitelja, določi drugega izvršitelja oziroma izvršitelje kot prevzemnike, ki prevzamejo posle razrešenega izvršitelja. Vendar je uporaba navedene določbe ZIZ po oceni pritožbenega sodišča utemeljena izključno iz razloga kontinuiranega, sistematičnega vodenja postopka premičninske izvršbe in preprečitve nepotrebnih zastojev, kot tudi varstva pravic upnikov, le do trenutka, ko upnik v postopku predlaga (novega) izvršitelja. Ker je v skladu z tretjim odstavkom 44.a člena ZIZ (od uveljavitve novele ZIZ-E) izbira oziroma določitev izvršitelja prepuščena izključno upniku, mora sodišče, če je upnik aktiven in poda predlog za določitev (drugega) izvršitelja, takemu predlogu slediti.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljiva sodna poravnava - dokaz zapadlosti terjatve - kvalificirane listine - zapisnik o sodni poravnavi - predčasna dospelost terjatve - negativna dejstva
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče dovoliti izvršbo za izterjavo celotne glavnice v znesku 3.700,00 EUR in za zakonske zamudne obresti od tega zneska od 21. 12. 2024 do plačila, saj upnik predčasne zapadlosti celotne terjatve ni dokazal na zakonsko predpisani način. To je z javno listino, s po zakonu overjeno listino ali s pravnomočno sodno odločbo, glede na to, da navedeni datum predčasne zapadlosti celotne glavnice ne izhaja že iz samega zapisnika o poravnavi.
V predmetni zadevi gre za izvršilni postopek, ne za pravdni postopek, in sicer za izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova - sodne poravnave. Za to vrsto izvršilnega naslova pa ZIZ v 20. členu povsem jasno določa način dokazovanja zapadlosti terjatve, ko ta ne izhaja že iz zapisnika o poravnavi, in sicer izključno s kvalificirano listino. Navedeno velja tudi za primere t. i. negativnih dejstev. Takšna ureditev je tudi razumljiva, glede na to, da je izvršilni postopek namenjen le izvršitvi izvršilnega naslova in ni primeren za ugotavljanje spornih dejstev v zvezi z vprašanjem, ali je terjatev sploh že zapadla. To je stvar pravdnega postopka, če zapadlost ne izhaja že iz zapisnika o poravnavi, oziroma če upnik ne razpolaga niti z javno ali s po zakonu overjeno listino, ki dokazuje predčasno zapadlost celotne terjatve.
Izvršitelj mora prevzeti prostovoljno gotovinsko ali brezgotovinsko plačilo od dolžnika ali druge osebe, ki plača zanj, in je za to opravilo v Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tudi predvideno plačilo nagrade v višini 50 točk. Res pa je, da je treba pravico izvršitelja do plačila nagrade za prejem takšnega plačila in pravico upnika, da od dolžnika zahteva povrnitev stroškov, ki s takim prevzemom gotovine nastanejo, presojati z vidika zahteve, da mora izvršitelj opravljati izvršilna dejanja na način, s katerim se najhitreje in najbolj učinkovito doseže poplačilo upnika, pri čemer, med drugim, dolžniku ne sme povzročiti nepotrebnih stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00087558
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 6, 6/1, 7, 7/1. OZ člen 87, 87/2, 326. ZIZ člen 15, 239, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZVPot člen 23.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - regulacijska začasna odredba - zavrnitev ugovora - predpostavke za izdajo začasne odredbe - dokazni standard verjetnosti - ocena listinskih dokazov - uporaba direktive - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - nepošten pogodbeni pogoj - konverzija - novacija nične pogodbe - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - valorizacija - reverzibilnost začasne odredbe - finančni položaj - zavarovanje terjatve s hipoteko - potrošniška kreditna pogodba
Pa tudi, če bi tožnika zahtevala konverzijo kredita v EUR kredita, bi v tem primeru sicer prišlo do novacije kreditne pogodbe, pri čemer pa ta možnost potrošniku ne bi dala varstva pred nepoštenimi pogoji, razen če bi tožnik izrecno izrazil voljo, da svojih pravic ne uveljavlja potem, ko je bil o njihovi nepoštenosti predhodno seznanjen, česar pa v obravnavanem primeru ni bilo zatrjevano.
Bistveno je bilo, da je bila valutna klavzula bistvena glavna sestavina pogodbe in je bila kot taka že ob sklenitvi pogodbe vključena vanjo, toženka pa ni izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti ter je tako že ob sami sklenitvi pogodbe obstajalo znatno neravnotežje med pravicami in obveznostmi pogodbenih strank. Prevzetega valutnega tveganja ob sami sklenitvi pogodbe pa ne morejo ublažiti pozitivni učinki nižje obrestne mere, ki se je morebiti pojavila med obdobjem odplačevanja kredita.
Pri tem so neutemeljena pritožbena zatrjevanja, da tožnika še nista preplačala glavnice, ker je treba upoštevati 87. člen OZ.
V obravnavani zadevi, ko gre za vrnitev denarnega zneska, ni mogoče uporabiti drugega dela navedene določbe, ki se nanaša na plačilo ustreznega denarnega nadomestila.
Pritožbena zatrjevanja, da zavarovanja izgubljajo na vrednosti, kar naj bi vplivalo na tehtanje neugodnih posledic, pa so pravno nerelevantna, saj je tak rizik morala toženka kot banka upoštevati že ob sklepanju sleherne pogodbe s slehernim kreditojemalcem.
Če izvršitelj opravlja izvršilna dejanja oziroma dejanja zavarovanja za več upnikov zoper istega dolžnika, se sicer vsaka zadeva vpiše v evidenco samostojno, kot samostojna zadeva pod samostojno zaporedno številko. Ne glede na samostojen vpis zadeve posameznega upnika zoper istega dolžnika pa mora izvršitelj v takem primeru združiti opravo dejanj izvršbe in zavarovanja. To pravilo izvršitelju nalaga, da ne opravlja izvršilnih dejanj samostojno za vsakega upnika, ampak za vse upnike skupaj. Prav tako mora izvršitelj v takem primeru pripraviti skupno poročilo. Če izda izvršitelj skupno poročilo za več združenih zadev zoper istega dolžnika, izda tudi skupni obračun. Slednje pomeni, da izvršitelj stroške obračuna le enkrat ter ima pravico do nagrade le za en obračun stroškov.
V skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ, mora dolžnik upniku povrniti le tiste stroške, ki so potrebni za izvršbo. Nedvomno so stroški v zvezi s predlogom za izvršbo potrebni stroški za izvršbo po temelju, vendar pa jih mora upnik, v kolikor hoče, da se mu jih prizna, v skladu s 163. členom ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, tudi opredeljeno navesti. V konkretnem primeru, ko je v predlogu za izvršbo navedeno le "stroški sestave predloga za izvršbo (izgubljeni čas, pavšal)", se iz take opredelitve ne ve, kakšne stroške v zvezi s sestavo predloga za izvršbo je upnica sploh imela, saj upnice pri sestavi predloga za izvršbo ni zastopal odvetnik, ki mu zakon priznava pravico do nagrade, zato upnica do teh stroškov ni upravičena. Iz navedenih določb namreč izhaja, da se odvetniški stroški priznajo le, če je vlagatelj predloga odvetnik. Iz predloga za izvršbo in pritožbenih navedb same upnice pa nedvomno izhaja, da je predlog za izvršbo v predmetni zadevi upnica vložila sama, brez izkazanega sodelovanja pooblaščenca - odvetnika, zato nastanka odvetniških stroškov ni izkazala in do njihove povrnitve glede na prej navedeno ni upravičena.
Glede materialnih stroškov drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da upnica teh stroškov ni konkretizirala tako, da bi pojasnila, kaj in koliko točno zahteva po posameznih postavkah (fotokopije, telefonski klici, poštnina, kilometrina), saj navaja le nek pavšalni znesek 50,00 EUR, kar pa za priznanje stroškov na tej podlagi ne zadošča. Stroškov tako ni možno posamično ovrednotiti, tako glede kriterija potrebnosti, kot glede opredelitve do same višine stroškov.
Dolžnik je pravna oseba d.o.o. in sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno povzelo 4. odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah.
Ni sporno, da je sodišče prve stopnje oprostilo dolžnika plačila sodnih taks v znesku nad 44,00 EUR. Dolžnost plačila tega zneska izhaja iz kogentne zakonske določbe.
motenje posesti - izvršilni naslov - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
Izvršilni naslov sklep o motenju posesti je bil izdan zoper dolžnika, zato ga mora izpolniti. Ali bi morali biti tudi etažni lastniki stranke pravdnega postopka, ni stvar izvršilnega postopka. V tem se zgolj sledi izvršilnemu naslovu po načelu stroge formalne legalitete.
nadaljevanje postopka - prekinitev postopka - začetek stečaja
Pritožbeno ni sporno, da je bil 23. 4. 2025 objavljen sklep o preizkusu terjatev, ki je postal pravnomočen 8. 5. 2025 in da je sodišče prve stopnje pozvalo stečajno upraviteljico k prevzemu postopka. S tem je odpadla procesna ovira prekinitve postopka. Kako bo sodišče prve stopnje odločilo o ugovoru zoper sklep o izvršbi, o predlogu in ali ima upnik še pravni interes za tožbo, kar navaja dolžnik, je stvar nadaljevanja postopka.