ZDPN-2 člen 5, 14, 14/2. ZIZ člen 196, 197, 197/1, 197/1-2, 198.
prodaja dolžnikove nepremičnine na javni dražbi - davek na promet nepremičnin - zavezanec za davek - odmera davka - pristojnost davčnega organa - plačilo davka na promet nepremičnin - prekoračitev pooblastil sodišča - oprostitev položitve kupnine
Pritrditi je pritožbi, da je prvostopenjsko sodišče prekoračilo pooblastilo, ko je samo odmerilo davek. To je v izključni domeni davčnega organa (drugi odstavek 14. člena ZDPN-2). Sodišče je dolžno ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za nastanek davčne obveznosti, kot vrsto nepremičnine, davčni status udeležencev, in na podlagi teh dejstev pridobiti odločbo o odmeri davka na promet nepremičnin od davčnega organa. Šele na podlagi pravnomočne odločbe davčnega organa, v kateri je določen točen znesek davka, sodišče kupcu (v obravnavanem primeru edinemu upniku oproščenemu položitve kupnine) naloži plačilo davka.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Osebni podatki družinskih članov stranke so obvezna sestavina predloga za oprostitev plačila sodnih taks. V trditveno podlago predloga za taksno oprostitev sodi (vsaj) navedba osebnih imen in priimkov njenih družinskih članov, oziroma (alternativno) navedba, da je stranka samska oseba (oseba brez preživninskih obveznosti).
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00092167
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. ZPP člen 115, 115/1, 115/2. OZ člen 70. SPZ člen 59.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - lastninska pravica na zarubljenem predmetu - možnost zastopanja - učinki zastopanja - lastnik stvari - dvom v dokazno oceno - pritožbena obravnava - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - bolezen
Tožnica lastninske pravice na zarubljenem govedu ni pridobila (1) niti sama z zavezovalnim pravnim poslom (ker goveda nikoli ni kupila), (2) niti preko zastopnika (ker pogodbeniki A. A. niso mogli sklepati, da deluje v tožničinem imenu - v času nakupov v potnih listih namreč kot imetnica goveda ni bila navedena tožnica, temveč A. A.), (3) niti, ker je bilo govedo skoteno na njeni kmetiji (ker krave, ki so to govedo povrgle, niso bile v njeni lasti). Ker tožnica ni dokazala, da je lastnica zarubljenega goveda, ne obstoji pravica, ki preprečuje izvršbo na njem.
pogoji za izdajo začasne odredbe - povezava med začasno odredbo in tožbenim zahtevkom
Ker primerjava med predlagano obliko zavarovanja in naravo nedenarne terjatve pokaže, da predlagana začasna odredba ni v medsebojni povezavi z nedenarno terjatvijo, ki po vsebini predstavlja ugotovitev obstoja služnostne pravice, s tako začasno odredbo ni mogoče doseči namena zavarovanja in je zato predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen.
stroški preživljanja - načelo formalne legalitete - primernost izvršilnega naslova
Izvršilno sodišče samo vsebinsko ne more odločati o tem, ali so bili določeni izredni stroški dejansko potrebni za preživljanje otroka, kot to določa prvi odstavek 199. člena DZ, saj takšna presoja presega njegove pristojnosti in je pridržana izključno pravdnemu sodišču. Ker izredni stroški v izvršilnem naslovu niso določno opredeljeni, terjatev ni nesporno ugotovljena in zato ni primerna za izvršbo.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - pogodbena kazen za zamudo - vinkulacija zavarovalne police - soglasje z neposredno izvršljivostjo - stroški - akcesornost pogodbene kazni - pripadki
Sodišče prve stopnje je zmotno razlagalo besedno zvezo oziroma klavzulo "z vsemi pripadki in stroški” kot soglasje za neposredno izvršljivost tudi glede pogodbene kazni. Pogodbena kazen ni strošek iz naslova posojila. Pogodbena kazen je sicer akcesorna obveznost, vendar je akcesorna nedenarni in ne denarni terjatvi - v tem primeru torej obveznosti izročitve vinkulacije, saj pogodbena kazen za neizpolnitev ali zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti niti ne more biti dogovorjena. Iz tega razloga je tudi ni mogoče šteti kot pripadek denarni obveznosti iz naslova posojila. Sodišče prve stopnje je soglasje z neposredno izvršljivostjo v danem primeru zato neupravičeno razširilo na izterjevano pogodbeno kazen.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - pogodbena kazen za zamudo - določljivost obveznosti - posojilna pogodba na odpoklic - odstop od kreditne pogodbe
Soglasje o neposredni izvršljivosti notarskega zapisa učinkuje za terjatev/obveznost, ki je z notarskim zapisom določena ali vsaj določljiva, le če so potrebne nadaljnje ugotovitve, notarski zapis ne more biti izvršilni naslov. Štetje dni zamude in preprosta matematična operacija množenja teh dni z dnevno določeno zamudno kaznijo ne pomenijo ugotavljanja kakšnega dejanskega stanja, kar v izvršilnem postopku ne bi bilo dopustno.
V neposredno izvršljivem notarskem zapisu je sicer resda uporabljen izraz odstop, vendar pa je v tretjem členu Sporazuma o zavarovanju uporabljen izraz odpoklic (z "možnostjo odpoklica") in takšna oblikovalna pravica upnika je bila v posojilni pogodbi tudi dogovorjena. To izhaja iz dogovorjene posledice, in sicer (takojšnje) zapadlosti v plačilo celotne še neplačane obveznosti.
Na podlagi prvega odstavka 280. člena OZ mora biti obveznost izpolnjena upniku ali osebi, ki jo določa zakon, sodna odločba ali pogodba med upnikom in dolžnikom ali jo je določil sam upnik. V primeru, ko iz izvršilnega naslova izhaja obveznost plačila denarnega zneska, ki je po zakonu obdavčen, in je zavezanec za izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova oseba, ki se po 12. členu ZDavP-2 šteje za plačnika davka, je glede na navedeno določbo OZ, ob upoštevanju kogentne davčnopravne zakonodaje, tako obveznost treba izpolniti tako, da se del denarne obveznosti, ki ustreza višini davčnega odtegljaja za plačilo davkov v zvezi s prejetim dohodkom, v imenu in za račun upnika nakaže neposredno osebi, ki jo določa zakon, preostali del pa upniku v njegovo neposredno razpolaganje. Plačilo davčnega odtegljaja je pravzaprav plačilo upniku oziroma natančneje za upnika (samo ne njemu na račun, ampak zanj državi). Če gre za obdavčljiv dohodek, tožniku sodišče torej prisodi bruto znesek, vendar pa zaradi davčne obveznosti in zakonsko predvidenega načina plačevanja davka prek plačnika davka (toženca) v neposredno razpolaganje lahko dobi le zmanjšan (neto) znesek.
IZVRŠILNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00091379
ZIZ člen 21. KZ člen 228, 228/1.
izvršilni naslov - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje - nezakonita vselitev - izročitev in izpraznitev nepremičnine - naložitev obveznosti - kazenska sankcija - pogojna obsodba s posebnim pogojem - primernost izvršilnega naslova - zaporna kazen - preizkusna doba - sodna izvršba
Konkretna pravnomočna kazenska sodba ne more predstavljati izvršilnega naslova za izpraznitev in izročitev dela konkretne nepremičnine, kot je zahteval upnik v predlogu za izvršbo. Primarno že iz razloga, ker je kazensko sodišče izpraznitev stanovanja oziroma prostorov nepremičnine na naslovu Ulica 11 določilo zgolj kot dodatni pogoj v okviru izrečene pogojne obsodbe z določeno štirimesečno mesečno zaporno kaznijo in torej ne gre za kakšno samostojno naložitev dolžnega ravnanja oziroma za samostojno obligacijo, ki bi jo bilo mogoče prisilno izvršiti v civilnem izvršilnem postopku. Povedano še drugače, dolžnost izpraznitve stanovanja oziroma prostorov se nanaša izključno na določeno kazen v okviru za storjeno kaznivo dejanje dolžniku (tam obdolžencu) izrečene pogojne obsodbe, zato ji je mogoče pripisati le kazenskopravne, ne pa tudi civilnopravnih učinkov. Navedeno pomeni, da ima neizpolnitev (tudi) navedenega dodatnega pogoja (poleg izpolnitve prvega pogoja, to je opustitve storitve novega kaznivega dejanja v preizkusni dobi dveh let) lahko le kazenskopravno posledico spremembe pogojne obsodbe v nepogojno oziroma izrek določene štirimesečne zaporne kazni, zmotno pa je upnikovo stališče, pri katerem vztraja tudi v pritožbi, da lahko že na podlagi takšnega, v pogojni kazenski obsodbi določenega dodatnega pogoja od dolžnika zahteva izpraznitev in izročitev nepremičnine v smislu samostojne obligacije, oziroma, da lahko, če obdolženec (sedaj dolžnik) navedenega prostovoljno ne izpolni, zoper njega neposredno zahteva dovolitev civilne izvršbe.
izvršljiva sodna poravnava - pogojno izvršljiva obveznost - prenehanje obveznosti - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - trditveno in dokazno breme dolžnika
Ne drži, da je dolžnikova obveznost plačati upniku zahtevani znesek odvisna od izpolnitve dveh pogojev, tj. poleg predčasnega izteka najemnega razmerja (kar je izkazano z javno listino) zaradi neplačila najemnine tudi obstoj reklamnega panoja na upnikovi nepremičnini. Slednje ni pogoj za nastanek obveznosti, ampak gre za časovni trenutek, kdaj občasna obveznost preneha nastajati (v konkretnem primeru zaradi izpolnjene nedenarne obveznosti odstranitve reklamnega panoja). Prenehanje (nastajanja) obveznosti mora v izvršilnem postopku kot primarno dokazovati dolžnik. Če je čas prenehanja nastajanja obveznosti namesto dolžnika zatrjeval in dokazoval upnik, pa mu to ne more iti v škodo. Teoretično bi upnik lahko zahteval najemnino vse do vložitve predloga za izvršbo (vendar pa je upnik pri vložitvi predloga za izvršbo v tem delu ravnal skladno z načelom vestnosti in poštenja) ter bi dolžnik moral dokazovati, da je obveznost plačevanja najemnine prenehala že prej, posledica za upnika bi lahko bila le zavrnitvena glede dela predloga za izvršbo, ne bi pa prišlo do zavrnitve predloga za izvršbo glede najemnine v celoti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00091931
ZIZ člen 15, 106, 259. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 343, 343/3, 343/4.
izvršba zaradi izterjave preživnine - izterjava še ne zapadlih preživninskih dajatev - zavarovanje terjatve s predhodno odredbo - utesnitev izvršbe - delna ustavitev izvršbe - procesna predpostavka - odločitev o stroških - pravni interes - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - zavrženje ugovora - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopustnost pravnega sredstva
Del dolžnikovega ugovora predstavlja njegovo nasprotovanje pogojev za izvršbo za izterjavo še nezapadlih obrokov preživnine. V tem delu pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da ugovor ni utemeljen. Dolžnik namreč preživnin ni redno plačeval, poleg tega pa jih je plačeval v prenizkem znesku.
Dolžnik v pritožbi govori o zavarovanju s predhodno odredbo, vendar pa v obravnavani zadevi upnica ni predlagala zavarovanja, ampak izvršbo po 106. členu ZIZ, kar sta dva dva samostojna in medsebojno neodvisna pravna instituta.
Za sprejeto stroškovno odločitev ni materialno pravne podlage: ne ZIZ in tudi ne ZPP ne predvidevata, da bi sodišče sklenilo, da bo o stroških odločeno s posebnim sklepom, pri čemer taka odločitev tudi ni obrazložena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00091354
URS člen 2, 22, 23. ZIZ člen 15, 42, 42/2. ZPP člen 7, 139, 142, 142/4, 212. ZPPreb-1 člen 5.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - osebno vročanje - fikcija vročitve - dejansko bivališče - prijavljeno prebivališče - pravica do enakega varstva pravic strank - pravica do izjave v postopku - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do informacije - trditveno in dokazno breme - načelo pravne države
Vročanje s fikcijo se v skladu z določbo 139. člena ZPP lahko opravi le na naslovu dejanskega bivališča. Trditveno in dokazno breme, da vročitev ni bila opravljena na naslovu dejanskega bivališča, sta na stranki, ki predlaga razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti.
Vsaka razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti pomeni poseg v načelo pravne varnosti iz 2. člena Ustave RS. US RS je v zadevi U-I-279/08-0 poudarilo, da je ena od osrednjih razsežnosti človekove pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS pravica stranke do kontradiktornega postopka oziroma do izjavljanja v postopku. Bistveni predpogoj za njeno učinkovito izvrševanje je pravica do informacije; stranka namreč pravice do izjave v postopku ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti. Najpomembnejši procesni institut, namenjen vzpostavitvi stika sodišča s stranko in s tem udejanjenju strankine pravice do obveščenosti, pa je vročanje. Ugotovilo je tudi, da je vročitev pisanja na naslovu formalno prijavljenega bivališča, čeprav stranka tam dejansko ne prebiva, v neskladju z 22. členom Ustave. Pravilnost vročitve je torej ustavna kategorija in kot taka dolžniku zagotavlja enako varstvo pravic iz 22. člena Ustave RS. Šele, če je bilo spoštovano enako varstvo pravic vseh strank, lahko govorimo o pravni državi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00091358
ZIZ člen 45, 45/2, 53, 53/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 288.
izterjava preživnine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - odgovor na ugovor - vročanje odgovora na ugovor dolžniku - pravica do izjave v postopku - pravica do informacije - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vračunanje izpolnitve - sklep o izvršbi - obrazloženost sklepa - predlog za izvršbo - sestavni del sklepa
V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti omejeno in tako ZIZ le v nekaterih primerih določa, da mora sodišče dati nasprotni stranki možnost, da se izreče o vlogi druge stranke. To v ugovornem postopku velja za vročitev obrazloženega dolžnikovega ugovora upniku, za druge vloge pa ZIZ tega ne določa. Ker tako za upnikov odgovor na ugovor v ZIZ ni posebej določeno, da ga je treba vročiti dolžniku, opustitev vročitve odgovora na ugovor še ne pomeni nujno očitane absolutne bistvene kršitve postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s 15. členom ZIZ - kršitve načela kontradiktornosti. V primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, mora sodišče izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici. Povedano drugače - nasprotniku ni treba vročiti vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid postopka.
Sodišče je dovolilo predlagano izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ki je naveden v predlogu za izvršbo, ki je bil dolžniku vročen skupaj s sklepom o izvršbi in ki je, glede na drugi odstavek 45. člena ZIZ, sestavni del sklepa o izvršbi. V primeru, ko sodišče predlagano izvršbo dovoli, vsebine predloga za izvršbo ne prepisuje, saj bi to bilo neekonomično. Tudi enotna in usklajena sodna praksa določbo drugega odstavka 45. člena ZIZ razlagata tako, da predlog za izvršbo šteje kot sestavni del sklepa o izvršbi.
izvršba zaradi izterjave preživnine - predhodna odredba za zavarovanje preživninske terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - domnevana nevarnost
Zavarovanje s predhodno odredbo v skladu s svojo pravno naravo pomeni predčasni začetek izvršbe s prvim izvršilnim dejanjem, katerega posledica je rubež denarnih sredstev v obsegu zavarovanega zneska, vendar v tem postopku poplačilo ni mogoče. V postopku zavarovanja gre le za zavarovanje poplačila terjatve upnice, ki ga bo upnica uresničila v okviru predlagane izvršbe po izpolnitvi pogojev za izvršbo ob zapadlosti terjatve.
Dolžnik si je s trditvami v ugovoru in v pritožbi v nasprotju, ko enkrat trdi, da redno izpolnjuje obveznost plačila preživnine po izvršilnem naslovu in zato niso podani pogoji za predhodno odredbo, drugič pa priznava, da ne plačuje preživnine v celoti, temveč še vedno v nižjem znesku in bi bila predhodna odredba lahko izdana le za razliko neplačane preživnine. Ob tem pritožbeno sodišče poudarja, da kakršnakoli oblika neizpolnjevanja obveznosti po izvršilnem naslovu ali v višini, kot jo določa izvršilni naslov ali v predpisanih rokih, pomeni neizpolnitev obveznosti. Delna izpolnitev preživninske obveznosti tako še vedno pomeni neizpolnitev v celoti in je upnica za preostalo neplačano preživnino upravičena do predlaganja izvršbe za zapadle zneske preživnin, kakor tudi do zavarovanja v bodoče zapadlih zneskov preživnin v celotnem znesku s predhodno odredbo. Še več, ravno redno s strani dolžnika plačevanje preživnine v nižjem znesku, kot izhaja iz izvršilnega naslova, kaže na dolžnikovo nepripravljenost tudi v bodoče plačevati preživnino v višini, kot jo je dolžan po izvršilnem naslovu.
ugovor po izteku roka - razlogi za ugovor - realizacija - sklep o izvršbi
Plačila, ki se izvajajo z rubežem plače pri delodajalcu in z rubežem sredstev pri organizaciji za plačilni promet oziroma banki, so posledica realizacije sklepa o izvršbi in prisilnega poplačila in jih dolžnik ne more uveljavljati kot razlog za ugovor po izteku roka.
ZIZ člen 181, 181/7, 182, 182/1, 185, 185/3, 194. Pravilnik o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih (2020) člen 8, 8/2, 9, 9/1,13.
spletna javna dražba v izvršilnem postopku - razveljavitev prodaje nepremičnin - sodelovanje na javni dražbi - predkupna pravica - predkupni upravičenec - upnik - zainteresirani kupec - vsebina prijave - varščina za udeležbo na javni dražbi - oprostitev plačila varščine - upravičenost do oprostitve - exceptio illegalis - podzakonski predpis - odredba o prodaji na javni dražbi - vročanje - uveljavljanje predkupne pravice
Drži sicer, da predkupni upravičenec po ZIZ ne more biti oproščen plačila varščine, je pa lahko oproščen njenega plačila upnik. Vendar pa navedeno ni ovira, da upnik, ki je hkrati tudi predkupni upravičenec, pri prijavi na spletno javno dražbo v vlogi predkupnega upravičenca označi, da (kot hkrati upnik) uveljavlja oprostitev plačila varščine. Upnik A. A. je namreč v konkretnem primeru skladno z drugim odstavkom 8. člena Pravilnika ob prijavi na spletno dražbo kot predkupni upravičenec storil prav to. Kasneje pa je svojo vlogo spremenil in se označil kot upnika.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je pritožnik v portalu e-dražbe svojo vlogo na spletni dražbi spremenil po lastni volji, čeprav je že prej kot predkupni upravičenec in hkrati upnik oprostitev plačila varščine (kot upnika) lahko uveljavljal oziroma je imel možnost uveljavljati. Povedano še drugače, tudi če je predkupni upravičenec hkrati upnik, ki je po ZIZ (za razliko od predkupnega upravičenca) lahko oproščen plačila varščine, glede na določbe Pravilnika ni v ničemer prikrajšan oziroma ni v slabšem položaju, kot če bi bil zgolj predkupni upravičenec.
Drži sicer, da mora udeleženec spletne javne dražbe ob prijavi na le-to v sistemu e-dražbe označiti, v kateri vlogi bo nastopal na dražbi. Vendar pa to dejstvo oziroma v konkretnem primeru dejstvo, da je pritožnik najprej sebe označil kot predkupnega upravičenca, ni bilo ovira, da je hkrati uveljavljal oprostitev plačila varščine, kar sicer po ZIZ lahko stori le kot upnik in ne tudi kot predkupni upravičenec. Povedano drugače, čeprav je pritožnik ob prijavi na spletno javno dražbo moral izbrati le eno vlogo, v kateri bo nastopal na dražbi, zaradi tega ni bil v ničemer prikrajšan. Kljub temu, da je najprej izbral vlogo predkupnega upravičenca, je namreč še vedno lahko označil opcijo oprostitve plačila varščine, čeprav mu ta pravica po ZIZ kot predkupnemu upravičencu ne pripada. Ne glede na to pa je nato pritožnik (še pred potrditvijo s strani urednika objave) svojo vlogo udeleženca na spletni dražbi spremenil tako, da se je označil kot upnika. Urednik objave je po pregledu to (spremenjeno) prijavo potrdil. O takšni potrditvi (ali zavrnitvi) s strani urednika je zainteresirani kupec obveščen znotraj sistema portala e-dražbe.
Od urednikove potrditve prijave dražitelj svoje vloge na spletni dražbi sam ne more več spreminjati. Še vedno pa mu ostane možnost, da sodišče zaprosi za drugačno vlogo. Urednik lahko potem potrjenega dražitelja zavrne ter mu spremeni vlogo in le-to potrdi. Čeprav je torej pritožnik v obravnavani zadevi sam po svoji volji (to je kljub temu, da je najprej tudi kot predkupni upravičenec lahko uveljavljal oprostitev plačila varščine) spremenil svojo vlogo od prvotno označenega predkupnega upravičenca v upnika, je celo še po potrditvi vloge upnika s strani urednika objave imel opcijo, da sodišče zaprosi za (ponovno) spremembo vloge.
izvršba na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pravdni postopek - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dogovorjena krajevna pristojnost - splošna krajevna pristojnost - gospodarski spor - javni sklad - listina - sporazum o krajevni pristojnosti - določna označba listine - stalno prebivališče toženca - stvarna pristojnost - izključna krajevna pristojnost
Za sojenje je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče. Stranki pa se lahko v primeru, ko zakon ne določa izključne pristojnosti kakšnega sodišča, sporazumeta, da jima na prvi stopnji sodi sodišče, ki ni krajevno pristojno, če je to sodišče tudi stvarno pristojno. V takšnem primeru lahko upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem dogovoru. Pri tem mora v predlogu za izvršbo določno označiti listino o sporazumu o pristojnosti. Prav tako se lahko na sklenjeni sporazum sklicuje tudi dolžnik v ugovoru.
Upnik je organiziran v pravno organizacijski obliki javnega sklada, ki ne spada med osebe, za katere veljajo pravila o gospodarskih sporih po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP. Zato personalnega kriterija za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih ne izpolnjuje. Po drugem odstavku 482. člena ZPP veljajo pravila v postopku v gospodarskih sporih tudi v sporih med osebami iz 481. člena in 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena ter državnimi organi in organizacijami z javnimi pooblastili, kadar te nastopajo v pravdi kot stranke na podlagi posebnega zakona.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00091350
ZIZ člen 21, 21/1, 53. ZGD-1 člen 513. URS člen 22.
izvršilni naslov - naložitev obveznosti - ugotovitvena odločba - oblikovalna odločba - primernost izvršilnega naslova - izvršljivost - načelo formalne legalitete - dajatvena tožba - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - pravica do enakega varstva pravic
Drži sicer, da je lahko izvršilni naslov za izvršbo le listina dajatvene, ne pa tudi (z izjemo davčnih odločb) ugotovitvene (ali oblikovalne) narave. O tem ni dvoma. Ne drži pa, da sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani I Ng 12/2025 z dne 27. 10. 2025, na katerem temelji predlog za izvršbo v obravnavani zadevi, ni dajatvena listina, oziroma da v njej ni dajatvenega povelja. Res sicer v izreku (I. točka) navedenega sklepa ni zapisano, da "mora oziroma je dolžan nasprotni udeleženec (sedaj dolžnik) predlagatelju (sedaj upnik) omogočiti vpogled (z možnostjo fotografiranja/kopiranja)" v v nadaljevanju I. točke izreka sklepa navedene listine, temveč je nepravdno sodišče odločilo, da se predlagatelju (sedaj upnik) omogoči vpogled v konkretne listine. Vendar pa zgolj zaradi takšnega zapisa še ni mogoče šteti, da upnik zoper dolžnika nima listine dajatvene narave.
Dikcija v sklepu I Ng 12/2025 z dne 27. 10. 2025, da se predlagatelju (sedaj upnik) "omogoči vpogled", lahko pomeni le to, da je nasprotni udeleženec (sedaj dolžnik) dolžan omogočiti vpogled (z možnostjo fotografiranja/kopiranja) predlagatelju (sedaj upnik), oziroma da navedeno nedenarno obveznost dolžnik mora izpolniti. Vse drugo je le stvar ubeseditve, ki pa na pravno naravo listine, ki je bila podlaga za vložitev predloga za izvršbo, v ničemer ne vpliva. Nenazadnje je nepravdno sodišče pri oblikovanju svojega izreka zgolj sledilo dikciji določbe 513. člena ZGD-1.
vročitev sklepa o izvršbi - fikcija vročitve - hišni predalčnik
Ne glede na datum, ko je naslovniku pisanje puščeno v predalčniku, kot tudi če do tega zaradi dejanskih ovir sploh ne pride, se šteje vročitev za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka. Po poteku tega roka je pisanje le puščeno v hišnem predalčniku, s čimer se zagotavlja večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub opisanemu načinu vročitve res seznanil s pisanjem.
ZIZ člen 20a, 71. SPZ člen 142, 142/2, 154, 154/1, 154/3.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - ugovor zoper sklep o izvršbi - hipotekarni dolžnik - prenehanje hipoteke v materialnem smislu - predlog za prekinitev postopka - predlog za odlog izvršbe
Izvršilno sodišče v izvršilnem postopku ne more presojati dejstev v zvezi z ugasnitvijo hipoteke zaradi poteka časa. Obveznost iz prodajne pogodbe do glavnega dolžnika ne predstavlja iste terjatve, kot je terjatev hipotekarnega upnika do glavnega dolžnika. Ker ugotavljanje materialnopravnega prenehanja hipoteke v okviru izvršilnega postopka ni dopustno, izvršilno sodišče v okviru podanega ugovora dolžnice nima ustrezne podlage za prekinitev predmetnega postopka. Predlog za odlog izvršbe v predlogu za prekinitev izvršbe ni zajet.