sklep o izreku denarne kazni - kršitev začasne odredbe - onemogočanje stikov z očetom - prepričljiva dokazna ocena - namen denarne kazni - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - primerna višina denarne kazni
Mati je začasno odredbo, s katero bili urejeni stiki z očetom, zavestno kršila 5 mesecev, zato ji je sodišče naložilo, da za vsak mesec plača denarno kazen v višini 300 EUR. Višina je primerna in zasleduje namen izrekanja denarnih kazni.
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
Ob prvem poskusu rubeža dolžnika ni bilo doma, prav tako ga ni bilo doma ob drugem poskusu rubeža, kar pomeni, da sta bila oba rubeža neizvedena. Ker rubež v treh mesecih od dneva prvega poskusa rubeža ni bil uspešen, je sodišče prve stopnje utemeljeno skladno s tretjim odstavkom 88. člena ZIZ izvršbo na premičnine ustavilo.
obrazloženost ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine - negativna dejstva
Dolžnik se utemeljeno sklicuje na svoje ugovorne trditve. Zatrjeval je negativna dejstva, za katera ni mogel ponuditi dokazov, pač pa je dokazno breme za dokazovanje terjatve prešlo na upnika, kar lahko stori zgolj v pravdnem postopku. Ugovor je bil obrazložen.
izročitev nepremičnine kupcu - nepremičnina, ki je dom dolžnika - najem nepremičnine - pravni pouk - razveljavitev prodaje nepremičnin - ugotovitev vrednosti nepremičnine - nepravilna vročitev sklepa
Dolžnik, ki je zaradi opustitve zakonsko predpisanega obveznega pravnega pouka zamudil v drugem odstavku 210. člena ZIZ določen 60-dnevni rok za vložitev predloga, da obdrži pravico do najema stanovanja, zaradi tega ne sme trpeti škodnih posledic in ne sme izgubiti pravice do uveljavljanja te pravice. Njegov šele v pritožbi podani predlog je zato treba šteti kot pravočasen, o njem pa bo moralo sodišče prve stopnje odločiti v nadaljevanju postopka.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZDSS-1 člen 34.
začasna odredba - nevarnost težko nadomestljive škode
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da tožnik nastanka težko nadomestljive škode ni izkazal. V predlogu je podal le navedbe, da je ostal brez sredstev za preživljanje, ker ni upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti, in da je zunajzakonska partnerica brezposelna.
izterjava nedenarne terjatve - primernost izvršilnega naslova - določljivost predmeta
Pritožnica utemeljeno izpostavlja, da sodna poravnava v zapisu, da mora dolžnica upniku izročiti fotografije iz družinskih albumov, glede predmetov izročitve ni dovolj določljivo opredeljena, da bi dopuščala zaključek, kaj mora dolžnica upniku izročiti (in v primeru dovoljene izvršbe, kaj mora izvršitelj dolžnici sploh odvzeti). Ker je natančen opis naložene storitve v izvršilnem naslovu ključen in ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, od izvršilnega sodišča pa tudi ne sme terjati dodatnega vsebinskega odločanja – je pritrditi pritožbi, da sodne poravnave ni mogoče izvršiti, saj ni mogoče ugotoviti, kaj mora dolžnica dati ali storiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00070697
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 20, 20/1, 20/2, 20/3. ZPP člen 337, 337/1, 360, 360/1. OZ člen 356, 356/1, 356/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljiva sodna poravnava - zastaranje obveznosti - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - občasna denarna terjatev - uporabnina - zastaralni rok - nedopustne pritožbene novote
Značaj judikatne terjatve, za katere velja desetletni zastaralni rok, imajo samo tiste obveznosti dolžnika po izvršilnem naslovu, ki so zapadle v plačilo ob sklenitvi oziroma zapadlosti sodne poravnave. Tri letni zastaralni rok tako velja tudi za izterjavo bodočih obrokov uporabnin, ki temeljijo na pravnomočnem izvršilnem naslovu. Za njih torej ne velja deset letni zastaralni rok, kot je to napačno zaključilo sodišče prve stopnje.
podpis pravne osebe - pravni pouk - ustavna pravica do pravnega sredstva
V dejanskih okoliščinah tega primera, ko je bila na dopolnjenem ugovoru odtisnjena štampiljka dolžnika s firmo in sedežem ter težje berljivim podpisom - parafo, se šteje, da gre za podpis zakonitega zastopnika. V tem primeru je bil ugovor dolžnika podpisan, četudi na njem ni bilo izrecno navedenega imena in priimka zakonite zastopnice.
ZIZ člen 42, 42/1, 42/2, 44, 44/2. ZPP člen 2, 142, 142/3, 142/4, 143, 339, 339/2, 339/2-14.
potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vsebina vloge - uveljavljanje nepravilnosti pri vročanju - napačno poimenovanje vloge - prekoračitev zahtevka - vročitev s fikcijo - dejansko bivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča dolžnika
Res je dolžnik vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar pa je že uveljavljeno stališče, da ni pomemben le naslov vloge, pač pa predvsem, kaj hoče stranka z vlogo doseči, in napačno oziroma nepopolno poimenovanje vloge stranki ne more škodovati. Iz pravne teorije in sodne prakse ob tem ni razvidno, da bi bilo utemeljeno razlikovanje med napačnim poimenovanjem vlog, ki jih laično vloži sama stranka, in napačnim poimenovanjem vlog, vloženih preko pooblaščenca, zato dejstvo, da je napačno poimenovano vlogo vložil pooblaščeni odvetnik, stranki ne more iti v škodo in mora sodišče vlogo tudi v takem primeru presoditi glede na njeno vsebino.
Vročitev s fikcijo je veljavno opravljena le na naslovu, kjer stranka dejansko prebiva.
Sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izda na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo, in ob tem ne preverja resničnosti njihove vsebine. Navedeno se nanaša tudi na podatek o dolžnikovem bivališču, kar pomeni, da sodišče sklep dolžniku vroča na naslov, ki ga je navedel upnik, ne da bi pred tem preverjalo, ali gre za dolžnikov dejanski naslov ali ne, postopanje po 143. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, za kar se zavzema upnik, pa v poštev pride šele po morebitnem neuspešnem poskusu vročitve na naslov, ki je bil naveden v predlogu za izvršbo.
ZIZ člen 15, 58, 58/4. ZPP člen 105, 105/1, 105/3, 108, 108/1, 336.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obvezne sestavine ugovora - podpis ugovora - vloge - pravna sredstva - ugovor kot pravno sredstvo - obvezne sestavine vloge - podpis vloge - nepodpisana vloga - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - pravilo o vračanju nepopolne vloge - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - nepopoln ugovor zoper sklep o izvršbi - poziv na dopolnitev ugovora - izjema od pravila - restriktivna razlaga izjem - sodna praksa kot pravni vir
Ugovor je sodišče obravnavalo vsebinsko, pritožba pa utemeljeno opozarja, da za to (še) ni imelo pravne podlage, saj je bil ugovor nepopoln (nepodpisan) in kot tak nesposoben za meritorno obravnavo.
Kljub temu, da je ugovor nepodpisan in zato nepopoln, ni mogoče pritrditi upnikovim pritožbenim navedbam, da bi ga moralo sodišče zavreči takoj, brez pozivanja na dopolnitev. Pritožba v tem delu primarno temelji na stališču, da je tudi v ugovornem postopku treba smiselno uporabiti določbo 336. člena ZPP, temu pa ni mogoče slediti. Drži sicer, da je tudi ugovor tako kot pritožba pravno sredstvo, vendar pa se 336. člen ZPP, po katerem se ne uporablja določba 108. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, izrecno in jasno nanaša samo na pritožbeni postopek. Ker gre za izjemo od splošnega pravila o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, izjeme pa je treba razlagati restriktivno, uporaba 336. člena ZPP v ugovornem postopku glede na njegovo jasno dikcijo ne pride v poštev.
Podlago za poziv k dopolnitvi nepopolnega ugovora predstavlja 108. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerem zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo, ki je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, popraviti ali dopolniti.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - onemogočeno ali precej oteženo uveljavljanje terjatve
Višje sodišče pritrjuje pritožbi, da ravnanja drugotoženca v zvezi s prodajo sporne nepremičnine ni mogoče opredeliti kot "povsem transparentnega", saj ni ravnal v skladu z dogovorom o vpisu hipoteke na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo, poleg tega je sam, brez sodelovanja s tožečo stranko, sklenil kupoprodajno pogodbo za eno od (treh) nepremičnin.
Vendar pa višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da iz komunikacije tožeče stranke z drugotožencem prek SMS sporočili ne izhaja namera drugotoženca, da bi razpolagal z nepremičnino tako, da bi bila uveljavitev terjatve tožeče stranke otežena.
izkaz verjetnosti obstoja terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - odločitev o stroških postopka
Ker niti s stopnjo verjetnosti ni bila izkazana predpostavka dobre vere tožnika, ta pa sodi med eno izmed materialnopravnih predpostavk priposestvovanja, ki morajo biti podane kumulativno, je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni podana predpostavka obstoja verjetnosti terjatve iz prvega odstavka 272. člena ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00070195
ZPP člen 18, 18/3, 29, 440. ZIZ člen 40, 40/4, 40c, 40c/3, 41, 41/6, 100, 136. ZMZPP člen 56, 63, 63/1.
pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - krajevna pristojnost izvršilnega sodišča - izvršba na podlagi verodostojne listine - sedež dolžnika - poziv k dopolnitvi predloga - zavrženje predloga za izvršbo
Ker gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije ni mogoče, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.
Upnik v predlogu za izvršbo ni navedel številke transakcijskega računa dolžnika, na katerem naj se opravi izvršba, prav tako ni podal identifikacijskih podatkov, na podlagi katerih bi sodišče lahko po uradni dolžnosti preverilo obstoj premoženja dolžnika v Republiki Sloveniji. Posledično je sodišče prve stopnje ugotovilo, da krajevne pristojnosti slovenskega sodišča, ki bi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi opravljalo izvršbo, ni mogoče določiti, kar pomeni, da predlagane izvršbe v Republiki Sloveniji ni mogoče opraviti.
V trenutku vložitve predloga za izvršbo je po sodni poravnavi v plačilo zapadel le prvi obrok, kljub temu pa je upnik izvršbo zahteval zaradi izterjave celotne terjatve, torej tudi še nezapadlega obroka, in sicer na podlagi v sodni poravnavi dogovorjenega pogoja za predčasno zapadlost celotne terjatve. Zapadlost celotne terjatve torej ob ugotovljenem v trenutku vložitve in odločanja o predlogu za izvršbo ni izhajala iz zapisnika o sodni poravnavi, saj je bila odvisna od nastopa bodočega, negotovega dejstva, nastop katerega (in posledično takojšnjo zapadlost celotne terjatve) pa je treba izkazovati s kvalificirano listino, to je z javno ali s po zakonu overjeno listino oziroma s pravnomočno sodno odločbo, izdano v pravdnem postopku.
Za terjatve iz notarskih zapisov je v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ predvidena možnost poenostavljenega izkazovanja zapadlosti (zgolj z upnikovo enostransko izjavo), medtem ko za izkazovanje zapadlosti terjatve iz sodne poravnave taka možnost zakonsko ni predvidena oziroma ZIZ predvideva izkazovanje zapadlosti izključno s kvalificirano listino.
predlog za prekinitev postopka - prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - nedopustnost izvršbe - prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju
Tožnica predloga za prekinitev postopka ne utemeljuje s trditvami, da se bo v matičnem izvršilnem postopku razrešilo vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, pač pa s tem, da se bo šele po rešitvi ugovora, ki ga je podala v izvršilnem postopku, izkazalo ali ima pravni interes za vloženo tožbo na nedopustnost izvršbe. To pa ni predhodno vprašanje. Ali je konkretna izvršba dovoljena, je predmet odločanja v tej pravdi.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi - izvršilni stroški dolžnika - odstop terjatve (cesija) - ugovor dolžnika proti prevzemniku - razmerje med prevzemnikom in dolžnikom - nevtralnost dolžnikovega položaja
Za odnos med novim upnikom (prevzemnikom, cesionarjem) in dolžnikom je bistveno načelno izhodišče nevtralnost dolžnikovega pravnega položaja. Ker dolžnik pri cesiji ne sodeluje, se njegov pravni položaj ne sme poslabšati. Dolžnik proti cesionarju ohranja vse pravice, ki jih ima proti staremu upniku (odstopniku, cedentu). Dolžnikova pravica uveljavljanja ugovorov pa je neodvisna od dobrovernosti cesionarja. Zato v konkretnem primeru ni pravno pomembno, ali je za nov naslov dolžnice vedel novi upnik, temveč, ali je zanj vedel prvotni upnik. Slednji bi namreč moral novega upnika, če je za nov naslov vedel, o tem tudi obvestiti, če tega ni storil, pa navedeno ne more iti na breme dolžnice.
sklep o poplačilu - priglasitev terjatve - izvršba na nepremičnino - ustavitev izvršbe - zastavni upnik - razdelitveni narok - vrstni red poplačila terjatev iz kupnine za prodano nepremičnino - pravočasnost priglasitve - zavarovane terjatve - pravnomočnost - časovne meje pravnomočnosti - dovolitev izvršbe - nezadostna kupnina za poplačilo upnikov - ustavitev izvršbe na nepremičnino
Po določilu drugega odstavka 198. člena v zvezi z 2. točko 196. člena ZIZ se terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico in zemljiškim dolgom, poplačajo, če so bile priglašene najpozneje na razdelitvenem naroku. Drugače pa velja za izvršilne upnike, saj le-tem terjatve v postopku prodaje nepremičnine ni treba priglasiti. Treba je namreč upoštevati, da je za upnike, ki so stranke postopka, sodišče vezano na pravnomočni sklep o izvršbi in v njem opredeljeno terjatev upnika. Sodišče jo mora v fazi poplačila upoštevati po uradni dolžnosti in ne šele na zahtevo (priglasitev) upnika. Upnik že s predlogom za izvršbo poda zahtevo za sodno varstvo, da se poplača v predlogu navedena terjatev s prisilnimi sredstvi, iz kupnine na javni dražbi prodanih nepremičnin. Zahteva po vnovičnem uveljavljanju terjatve na razdelitvenem naroku bi pomenila zanikanje upnikove pravnomočno pridobljene pravice do sodnega varstva v izvršilnem postopku.
Pritožbeno stališče, da pritožniku kot zastavnemu upniku svoje terjatve niti na razdelitvenem naroku ni bilo treba priglasiti, češ da je terjatev priglasil že s predlogom za izvršbo, ni pravilno. Pritožnik je sicer v zadevi In 1275/2015 res pridobil pravnomočen sklep o izvršbi s prodajo dolžnikovih nepremičnin za celotno terjatev, a je odločilno, da je bilo dovoljenje sodišča za prisilno poplačilo iz navedenih nepremičnin, z izjemo nepremičnine ID znak parcela X 1, tudi že pravnomočno ukinjeno. Pritožnik bi se zato lahko poplačal (le) kot zastavni upnik iz nepremičnin, na katerih je obdržal zastavno pravico na podlagi četrtega odstavka 194. člena ZIZ, vendar pa bi za to moral biti izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 198. člena ZIZ v zvezi z 2. točko 196. člena ZIZ – torej da bi pritožnik terjatev priglasil najkasneje na razdelitvenem naroku.
ZIZ člen 34, 34/3. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
absolutna bistvena kršitev določb izvršilnega postopka - preizkus sklepa - pomanjkanje razlogov - izvršba z novim izvršilnim sredstvom
Upnik se je v predlogu za nadaljevanje izvršbe skliceval na tri različne vire sredstev, ki jih prejema dolžnikov dolžnik in sicer na namenska sredstva EU (sredstva Kohezijskega sklada), na sredstva proračuna Republike Slovenije in sredstva Sklada za vode, sodišče prve stopnje pa se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj splošno sklicevalo na nedopustnost izvršbe na denarna sredstva za sofinanciranje posameznih nalog in programov oziroma investicij strukturne in kohezijske politike Evropske unije, ni pa pojasnilo, zakaj je zavrnilo tudi izvršbo na sredstva prejeta iz proračuna Republike Slovenije in Sklada za vode.
Ker v izpodbijanem sklepu niso navedene konkretne ugotovitve glede vseh treh virov sredstev, na katere se je v predlogu skliceval upnik, prav tako ni zadostne podlage za zaključek, da je bilo za izdajo izpodbijanega sklepa relevantno dejansko stanje v celoti pravilno ugotovljeno.
vstop novega upnika v izvršilni postopek - pravnomočno končan izvršilni postopek - zavrženje predloga - odločitev o stroških postopka - pravočasna zahteva za povrnitev stroškov
Pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno pritožbeno očita zmotnost ugotovitve, da je predmetni izvršilni postopek pravnomočno končan. Višje sodišče pojasnjuje, da se izvršilni postopek konča takrat, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj. S končanjem izvršilnega postopka se ustavi tudi izvršba. ZIZ izrecno ne določa, kdaj se šteje, da je izvršilni postopek končan. Pri presoji navedenega vprašanja je potrebno izhajati iz namena izvršilnega postopka, ki je v realizaciji terjatve iz izvršilnega naslova. V skladu z namenom izvršilnega postopka se ta konča z zadnjim izvršilnim dejanjem, s katerim se upnikova terjatev poplača oziroma na podlagi sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka zaradi neuspešne izvršbe. V primeru dovoljene izvršbe na več sredstev izvršbe, se postopek (samodejno) konča z ustavitvijo na zadnje dovoljeno sredstvo.