Po drugem odstavku 76. člena ZI sodišče v primeru ustavitve postopka na podlagi umika predloga za izvršbo razveljavi opravljena izvršilna dejanja. To pomeni, da se razveljavijo le izvršilna dejanja, opravljena v izvršilnem postopku, glede katerega je sodišče odločalo o ustavitvi zaradi umika upnikovega predloga za izvršbo, in ne tudi izvršilna dejanja, opravljena v drugem postopku (In 134/2010), za kar se zavzema dolžnik.
ZIZ člen 15, 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 55, 55/1, 58, 58/4. ZPP člen 189, 189/3, 365, 365-2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljiva sodna odločba - ugovor litispendence - pravni interes - postopek zavarovanja - ustavitev izvršbe na nepremičnino - razlogi za ugovor - izvršilni naslov
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovornih navedb glede pomanjkanja upnikovega pravnega interesa in ugovora litispendence, ki jih dolžnik utemeljuje zaradi dveh istočasno vodenih postopkov za isto terjatev (obravnavanega izvršilnega postopka I 237/2024 in izvršilnega postopka VL 44554/2022). V obeh postopkih gre sicer za izterjavo denarne terjatve med istima strankama na isti podlagi, vendar z različnimi sredstvi in predmeti izvršbe. V tekoči izvršilni zadevi VL 544554/2022 je bila izvršba na nepremičnine ustavljena in je bila zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri dolžnikovi nepremičnini izbrisana, do poplačila zneska, ki se izterjuje v obravnavani zadevi, pa še ni prišlo. Zato je sodišče prve stopnje v izvršilni zadevi I 237/2024 utemeljeno sledilo ponovnemu upnikovemu predlogu za izvršbo in dovolilo izvršbo na dolžnikovo nepremičnino.
ZIZ člen 15, 17, 17/2, 20a, 20a/1, 20a/2, 21, 21/1, 55, 55/1. ZPP člen 365, 365-2.
izvršba - izvršilni naslov - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - neposredno izvršljiv notarski zapis - posojilna pogodba - po zakonu overjena listina - notarsko overjen podpis - ugovorni razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi primernega izvršilnega naslova na podlagi 2. točke drugega dostavka 17. člena ZIZ - izvršljivega notarskega zapisa, ki ustreza merilom iz 20.a člena ZIZ in 21. člena ZIZ ter da je na tak izvršilni naslov v skladu z načelom formalne legalitete vezano in se v pravilnost in zakonitost izvršilnega naslova, zato ne more spuščati. Na izvršilni naslov je vezano, vse dokler ni z ustreznimi pravnimi sredstvi spremenjen, odpravljen ali razveljavljen.
Tudi osebni avtomobil je lahko izvzet iz izvršbe, saj 1. točka prvega odstavka 79. člena ZIZ zgolj primeroma našteva predmete, ki so izvzeti iz izvršbe ter z dikcijo "in druge za gospodinjstvo potrebne stvari" izvzema osebnega avtomobila iz izvršbe ne izključuje. Vendar je sodišče prve stopnje citirano določilo pravilno uporabilo, saj razlogi, ki jih navaja dolžnik (da osebni avtomobil potrebuje za prevoz mladoletnih otrok v šolo in na izvenšolske dejavnosti), ne predstavljajo okoliščin, ki bi utemeljevale izvzem vozila iz izvršbe in poseg v pravico upnika do poplačila svoje terjatve - torej zaključka, da je predmet nujno potreben dolžniku in članom njegovega gospodinjstva.
odlog izvršbe - razlogi za odlog izvršbe - varstvo potrošnikov
Dolžnikoma je pritrditi, da bi ob predpostavki njunega uspeha v pravdi, bila konkretna izvršba nedopustna, in sicer zaradi pomakanja aktivne legitimacije konkretnega upnika. Konkretni pritožbeni primer bi bilo mogoče subsumirati pod 3. točko drugega odstavka 71. člena ZIZ, ki jo ne gre razlagati tako strogo, kot je to pojasnilo sodišče prve stopnje, t. j. da dolžnika vtožujeta ugotovitev ničnosti akcesornega pravnega pravnega posla in ne ugotovitve ničnosti pravnega posla, ki je zapisan v obliki sporazuma in je v obravnavani zadevi izvršilni naslov. Namen konkretne določbe je zagotoviti poseben pomen varstva potrošnikov, zato ga je potrebno na takšen način tudi razlagati ob upoštevanju specifičnih okoliščin posameznega primera.
Vendar dolžnika zmotno menita, da gre v konkretni zadevi za potrošniški kredit. Ker dolžnika v pravnem poslu, ki je vključen v izvršilni naslov, nista potrošnika v skladu z zakoni, ki šele od leta 1998 urejajo varstvo potrošnikov, je zato odločitev sodišča prve stopnje v tem delu pravilna iz navedenih razlogov.
pravice iz zdravstvenega zavarovanja - začasno zadržanje - denarna kazen - začasna odredba
Neutemeljeno je pritožbeno razlogovanje, da ker četrti odstavek 70. člena ZDSS-1 določa, da se začasne odredbe izdajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje, če ni določeno drugače, bi moral sklep o začasni odredbi vsebovati tudi izrek denarne kazni po drugem odstavku 273. člena ZIZ. V tem socialnem sporu je kot tožnik udeležen zavarovanec iz socialnih zavarovanj in kot toženec Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki je kot javni zavod nosilec in izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji. Namen izdane začasne odredbe je v odložitvi izvršitve obvestila toženca o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Varstvo in zaščita pravice, ki se zasleduje z začasno odredbo v socialnem sporu ni istovetno s pravicami, ki so predmet začasnih odredb po 273. členu ZIZ. Določilo 70. člena ZDSS-1 je v prvem odstavku glede vrste začasnih odredb jasno. Izrecno je določeno, da lahko med postopkom sodišče na predlog stranke ali po uradni dolžnosti odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta, če bi z izvršbo nastala stranki težko nadomestljiva škoda in ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda, ali naloži nasprotni stranki začasno plačilo dajatev.
Ker je smisel začasne odredbe v konkretni in učinkoviti zaščiti pravic, ki so predmet zavarovanja ali pripadajo udeležencu izvršilnega postopka, sodišče pri izreku denarne kazni ni vezano na predlog upnika. Sodišče je v 13. točki obrazložitve pravilno pojasnilo, da ko gre za izdajo začasne odredbe po 70. členu ZDSS-1, pogoji za določitev denarne kazni iz drugega odstavka 273. člena ZIZ v socialnem sporu, niso izpolnjeni.
Ni sporno, da je dolžnik delno plačal dolg, tudi niso sporni zneski. Dolžnik ne navaja, da bi morala biti izvršba delno ustavljena še za morebitne dodatne zneske, kot je upnik delno umaknil predlog za izvršbo in odločilo sodišče prve stopnje.
Le odlog izvršbe je lahko razlog za zastoj pri opravi izvršilnih dejanj. Če sta bila upnik in dolžnik glede tega, kot navaja pritožba, soglasna, bi moral upnik vložiti pri izvršitelju predlog za odlog izvršbe ter priložiti listino, iz katere bi izhajalo soglasje dolžnika z odlogom. To izhaja iz določbe četrtega odstavka 72. člena ZIZ.
O takem predlogu ne odloča sodišče, ampak izvršitelj v svojem spisu in v vpisniku le evidentira čas odloga. Zgolj pisno obvestilo dolžnika, naslovljeno na izvršitelja, da naj bi se z upnikom dogovorila o odlogu oziroma mirovanju izvršbe, glede na povedano ne zadostuje.
umik predloga za izvršbo - preklic umika predloga za izvršbo - ustavitev izvršilnega postopka - smiselna uporaba določb ZPP
Umik je procesna izjava volje, učinkuje od trenutka, ko prispe na sodišče. Tako izjavo poda upnik osebno ali po svojem pooblaščencu. Ko prispe vloga na sodišče, načeloma tega umika naknadno ni mogoče več preklicati. Izjemo predstavlja 93. člena ZPP, po katerem lahko stranka spremeni ali prekliče izjavo pooblaščenca na naroku, na katerem je bila dana. To določbo je mogoče razumeti le tako, da v tem konkretnem primeru, ko naroka ni bilo, stranka izjavo o umiku, ki jo je podal pooblaščenec, lahko prekliče do tedaj, ko učinkuje, zagotovo take izjave ni mogoče preklicati po tem, ko je sodišče že izdalo sklep o ustavitvi postopka kot posledici izjave o umiku in ga vročilo strankam postopka.
izvršilni stroški - stroški upnika - rok za odločitev sodišča - instrukcijski rok
Sicer drži, da sodišče prve stopnje o upnikovi zahtevi za povrnitev stroškov ni odločilo v roku osmih dni, kot je navedeno v devetem odstavku 38. člena ZIZ, vendar zaradi tega izpodbijana odločitev ni nepravilna. Ta rok je instrukcijski rok. Predstavlja napotilo sodišču, da naj v določenem roku opravi posamezno procesno dejanje. Nima nobenih prekluzivnih učinkov.
Nespoštovanje tega roka ne vodi do tega, da upnik ne bi bil upravičen do povrnitve teh stroškov oziroma da sodišče po poteku roka ne bi več smelo ali moglo odločiti o njegovi zahtevi za povrnitev stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00076453
ZZZDR člen 59. ZIZ člen 59. ZPP člen 359.
načelo prepovedi reformatio in peius - prepoved odločanja v škodo pritožnika - ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - res iudicata - sporazum o delitvi solastnine - nedopustnost izvršbe - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - domneva o enakih deležih zakoncev - pridobitev skupnega premoženja zakoncev - vlaganje v tujo nepremičnino - odplačen pravni posel - pomoč družinskih članov - predložitev listine - trditvena in dokazna podlaga - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče
Prepoved reformatio in peius (359. člen ZPP) velja le v instančnih postopkih, sodišče prve stopnje pa lahko v ponovljenem postopku sprejme odločitev, ki ni ugodna za stranko, ki je s pritožbo uspela.
Pomoč družinskih članov pri gradnji hiše, tako z delom, kot s sredstvi, se po utrjenem stališču sodne prakse šteje za pomoč družini in ne zgolj enemu zakoncu, zato na odločitev o deležih zakoncev na skupnem premoženju ne vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00075811
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 4, 4-6, 12, 12/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - odgovor na tožbo - odsotnost z naroka - evropski nalog za izvršbo - potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - nesporni zahtevek
Minimalni standardi postopka so le dodaten pogoj za izdajo potrdila o evropskem nalogu za izvršbo, še vedno pa se lahko izda samo za nesporne zahtevke. Ker je tožena stranka zahtevku ugovarjala že z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, na podlagi katerega je izvršilno sodišče razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in zadevo odstopilo v pravdo, nato pa tudi z odgovorom na dopolnitev tožbe, ne gre za nesporni zahtevek po točki (b) prvega odstavka 3. člena Uredbe (ES) št. 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov. Odsotnost z naroka za glavno obravnavo pa tudi ni sama po sebi dovolj za opredelitev zahtevka kot nespornega po točki (c) prvega odstavka 3. člena Uredbe 805/2004, ampak se zahteva, da takšno ravnanje pomeni tiho pripoznanje zahtevka ali dejstev, ki jih je navedla tožeča stranka v skladu z zakonodajo države članice izvora. V Sloveniji ZPP za redni postopek v gospodarskih sporih ne določa, da odsotnost tožene stranke na glavni obravnavi po začetnem nasprotovanju zahtevku pomeni tiho pripoznanje zahtevka ali dejstev, ki jih je navedla tožeča stranka.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00076714
ZOKIPOSR člen 2, 2-6, 5, 7, 8, 8/4, 17, 17/3. OZ člen 191, 197, 429.
izbrisana družba - odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane gospodarske družbe - dolgovi izbrisane družbe - prevzem dolga - prevzem dolga na podlagi zakona - neupravičena pridobitev - plačilo tujega dolga
Ustavno sodišče RS je potrdilo, da je z uveljavitvijo ZOKIPOSR Republika Slovenije po samem zakonu prevzela dolgove družbenikov izbrisanih družb do upnikov, ki razpolagajo z izvršilnim naslovom, njihove terjatve pa še niso bile poplačane ali drugače prenehale. Ker je bil tožniku po prevzemu dolga s strani Republike Slovenije v izvršbi odvzet denarni znesek, je s tem poplačal tuj dolg in mu ga je toženka dolžna povrniti.
zavarovanje nedenarne terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - neprimerno sredstvo zavarovanja - učinek sklepa o izvršbi - sredstva izvršbe - nenadomestno dejanje - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - plačilo denarne kazni v korist proračuna
ZIZ pri izvršbi denarnih terjatev sredstva izvršbe našteva taksativno. Katera izvršilna sredstva so dovoljena za uveljavljanje nedenarnih terjatev, pa je razvidno iz zakonskih določb, ki urejajo način izvršbe posameznih nedenarnih terjatev.
Izbira izvršilnega sredstva pri nedenarnih terjatvah ni v dispoziciji strank. Bistvo denarne kazni iz 226. člena ZIZ ni v obogatitvi tožnika, ampak je njen namen vplivati na voljo toženke, da izpolni obveznost, ki jo lahko izpolni le ona. Denarna kazen se plača v korist proračuna in ne v korist tožnika.
ZIZ člen 15, 17, 17/1, 17/2-2, 20, 20.a, 20.a/3, 24, 24/1, 53, 53/2, 55, 58/4. OZ člen 51, 51/2, 356, 356/1. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 365-2. URS člen 22. ZPotK člen 15, 15/1, 15/2, 15/3.
izvršba - izvršilni naslov - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - neposredno izvršljiv notarski zapis - kreditna pogodba - prenos terjatev - po zakonu overjena listina - notarsko overjen podpis - ugovor aktivne legitimacije - desetletni zastaralni rok - odstop od pogodbe - zapadlost terjatve - obstoj terjatve - višina terjatve - pravica do izjave - vročitev odgovora na ugovor - nesubstanciran dokazni predlog - izvedenec finančne stroke - ugovor zastaranja - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev)
Za dokaz prenosa terjatve v skladu s sodno prakso zadošča overjen podpis odstopnika terjatve.
Terjatve, ugotovljene z neposredno izvršljivim notarskih zapisom, zastarajo v desetletnem zastaralnem roku in ne petletnem, kot vztraja dolžnica v pritožbi.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno uporabilo tretji odstavek 20. a člena ZIZ ; pravilno je pojasnilo, da je upnik v skladu z 10. členom Kreditne pogodbe z enostransko izjavo razdrl pogodbo, ker je bila kreditojemalka (dolžnica) v zamudi s plačilom začetne ali dveh zaporednih anuitet (da dolžnica ne bi bila v zamudi s plačilom dveh zaporednih anuitet v ugovoru ni niti zatrjevala niti izkazala) in ker dolžnica tudi v dodatnem 15-dnevnem roku, ki ji ga je s pisnim obvestilom določila banka, zapadlih obveznosti ni poravnala.
Pritožbeno uveljavljana kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, ni podana. Sodišče prve stopnje je upnikov odgovor na ugovor dolžnici sicer res vročilo šele skupaj z izpodbijanim sklepom sodišča prve stopnje in ne že pred izdajo tega sklepa, vendar zaradi tega dolžnici njena pravica do izjave ni bila kršena, saj sodišče prve stopnje pri presoji (ne)utemeljenosti ugovora ni oprlo oziroma upoštevalo nobenih novih dejstev, ki bi jih upnica navedla v odgovoru na ugovor.
ZIZ člen 15, 43, 43/1, 43/3. ZPP člen 343, 343/1, 343/4, 365, 365/1.
izvršba - ustavitev izvršbe - umik predloga za izvršbo - pravni interes za vložitev pritožbe - stroški postopka - odločitev o ugovoru - zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
V skladu s prvim in četrtim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je pritožba nedovoljena, če jo vloži oseba, ki nima pravnega interesa za pritožbo. Pravni interes za vložitev pritožbe ima le stranka, za katero je izdana odločba neugodna. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje izvršbo ustavilo, kar je dolžnici v korist in zato zanjo ne predstavlja neugodne odločitve. Glede na navedeno dolžnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper ustavitev izvršbe.
ZPP člen 365, 365-2, 366. ZST-1 člen 8. ZIZ člen 15, 29.b, 29.b/1, 29.b/2, 29.b/5.
izvršba - ugovor zoper sklep o izvršbi - umik ugovora - plačilni nalog - sodna taksa za pritožbo - neplačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - fikcija umika - ugovor zoper plačilni nalog
Dolžnik zgolj s pritožbenimi navedbami o pravočasno (18. 3. 2024) vloženem ugovoru zoper plačilni nalog (zaradi česar naj bi sodišče prve stopnje nepravilno štelo njegov ugovor zoper sklep o izvršbi za umaknjen), ne da bi ob tem priložil kakršnokoli dokazilo (npr. vročilnico), ne more izpodbiti pravilnosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljivost - zakonske zamudne obresti - zavrnitev predloga za izvršbo - načelo formalne legalitete
Z izvršilnim naslovom nasprotni udeleženki (sedaj dolžnic) povrnitev zakonskih zamudnih obresti od zneska glavnice ni bila naložena, saj ji je bilo naloženo (le), da mora predlagateljici (sedaj upnici) v roku 15 dni povrniti 1.503,12 EUR skupnih stroškov. Ker zakonske zamudne obresti ne izhajajo iz izvršilnega naslova, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu (II. točka izreka) utemeljeno zavrnilo upničin predlog za izvršbo glede zakonskih zamudnih obresti od glavnice od 5. 9. 2023 do 25. 3. 2024.
ZIZ člen 43, 43/1, 43/3, 43/4, 55, 55/1, 55/1-8. ZVSI člen 52, 52/1, 55, 55/1. ZZZDR člen 123.
pravica do preživnine - pravni standard rednega šolanja - ugasnitev izvršilnega naslova - polnoletni upravičenec - izpolnjevanje študijskih obveznosti - učinki pravnomočnosti
Vsak zastoj v šolanju še ne more biti podlaga za ugotovitev, da je izvršilni naslov ugasnil. Izvršilni naslov ob izostanku rednega šolanja namreč ugasne le ob upravičenih razlogih, ki jih je treba ugotavljati v vsakem posameznem primeru. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevalo, da ne gre za prekinitev rednega šolanja, če preživninski upravičenec zamenja študijski program, ker je prvo izbrani študij prezahteven, in, izhajajoč iz pritožbeno nespornih podatkov o upnikovem neuspehu na univerzitetnem študiju in prepisu na izredni študij na višji strokovni šoli, pravilno ugotovilo, da je za takšen primer šlo tudi v obravnavani zadevi.
Dejstvo, da upnik v prvem letniku študija na višješolskem programu (tj. v študijskem letu 2016/2017) ni opravil nobenega izpita, glede na to, da se je v študijskem letu 2017/2018 lahko redno vpisal v drugi letnik študija in oprava izpitov v prvem letniku torej ni bila pogoj za nadaljevanje študija in napredovanje v naslednji letnik, tudi po oceni sodišča druge stopnje ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi bilo mogoče šteti, da se je upnik prenehal redno šolati in da je izvršilni naslov zato še pred študijskim letom 2017/2018 ugasnil. Ob upoštevanju, da je upnik v študijskem letu 2017/2018 nato opravil sedem izpitov (in sicer, kot izhaja iz odgovoru na ugovor priloženega potrdila o opravljenih izpitih, z ocenami 10, 10, 6, 7, 10, 9 in 9), pa tudi ni mogoče šteti, da je bil upnik na višješolski študij vpisan le zaradi ohranjanja statusa študenta in z namenom nadaljnjega prejemanja preživnine, ne pa z resnim namenom šolanja.
Sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu za izvršbo, in nanj vezan sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru zoper sklep o izvršbi, prav tako pa tudi sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru po izteku roka, so meritorni sklepi, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o dopustnosti vodenja izvršbe za izterjavo uveljavljane terjatve. Kot takšni imajo učinek materialne pravnomočnosti. V sodni praksi je poenoteno stališče, da upnik, če sodišče dolžnikovemu ugovoru oziroma ugovoru po izteku roka ugodi in na tej podlagi iz razlogov, ki trajno preprečujejo izvršbo (npr. prenehanje terjatve), predlog za izvršbo zavrne oziroma izvršbo ustavi, v novem postopku zaradi učinkov pravnomočnosti ne more ponovno izterjevati terjatve, v zvezi s katero je bilo v predhodnem postopku ugotovljeno, da pogoji za njeno izterjavo niso (več) podani, in sicer ne glede na to, ali je bila takšna v predhodnem postopku sprejeta odločitev pravilna ali ne. Iz smiselno enakih izhodišč je treba izhajati tudi takrat, ko sodišče dolžnikov ugovor oziroma ugovor po izteku roka pravnomočno zavrne, le da je v takšnem primeru položaj obrnjen.