ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZZPri člen 22, 22/5.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - nastanek težko nadomestljive škode
Tožnik ni verjetno izkazal, da je predlagana začasna odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode. Zatrjevana škoda zaradi prejete izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (izpad dohodka) sama po sebi ni nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda, saj bo v primeru uspeha v tem delovnem sporu tožnik lahko uveljavljal vse pravice iz delovnega razmerja za nazaj. Tožnik v predlogu za začasno odredbo ni obrazložil svojega siceršnjega premoženjskega in finančnega stanja niti ni s tem v zvezi podal nobenih dokazil. Zgolj zatrjevana izguba dohodka še ne zadošča za ugotovitev ogroženosti preživljanja. Tudi morebitna dolgotrajnost sodnega postopka, ki jo tožnik izpostavlja v pritožbi, ne more privesti do drugačnega zaključka, saj tožnik niti ne navaja, da nima možnosti pridobitve (nove) zaposlitve in dohodka v bodoče oziroma za čas trajanja postopka.
OZ člen 356, 365. ZOR člen 379, 388. ZIZ člen 44, 44/3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zastaranje judikatne terjatve - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - umik predloga za izvršbo - nezmožnost oprave izvršbe
V konkretnem primeru je tek izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine I 20053/1999, vse do njegove pravnomočne ustavitve s sklepom z dne 9. 4. 2013, imel učinek pretrganja zastaranja, čeprav je bila ustavitev posledica upnikovega predloga za ustavitev izvršbe oziroma umika izvršilnega predloga. Upnik je namreč, že k predlogu za izvršbo, priložil vlogo svojega pravnega prednika z dne 28. 3. 2013, vloženo v izvršilnem postopku I 20053/1999, iz katere izhaja, da upnik ustavitve izvršbe I 20053/1999 ni predlagal iz razloga, ker bi se želel odpovedati pravnemu varstvu zoper dolžnika. Upnik je navedeno storil zato, ker se do tedaj ni uspel prisilno poplačati, glede na pridobljene podatke pa tudi ni bilo izgledov za poplačilo v bližnji prihodnosti ter bi vztrajanje pri izvršilnem postopku I 20053/1999 upniku povzročilo le dodatne stroške.
Predlog za ustavitev oziroma umik ni bil posledica upnikovega odreka pravnemu varstvu, pri čemer tudi ni bistveno, da za nezmožnost oprave izvršbe ni bil odgovoren dolžnik. Bistveno je, da se upnik z umikom ni imel namena odreči pravnemu varstvu.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - izkaz pravice na predmetu izvršbe - sredstvo in predmet izvršbe - izvršba na internetno domeno - obligacijske pravice - izvršba na premoženjske oziroma materialne pravice - (ne)vezanost na predlog stranke - smiselna uporaba predpisov - rubež in prenos terjatve
Spletna domena sama po sebi ne more biti predmet izvršbe, ampak je predmet izvršbe lahko celota obligacijskih pravic, ki za nosilca domene izhajajo iz pogodbenega razmerja v zvezi z registracijo konkretne domene.
dopolnitev nepopolnega predloga za zavarovanje - sestavine predloga za izdajo začasne odredbe
Pregled spisa pokaže, da je sodišče prve stopnje potem, ko je že izdalo sklep o začasni odredbi, sicer ugotovilo, da bi moral toženec v predlogu za izdajo takšne začasne odredbe predlagati tudi izvršilno sredstvo k točki I. Zato je pozvalo predlagatelja, da predlog ustrezno dopolni. Postopalo je kot v primeru nepopolnih vlog, po določbi 108. člena ZPP. Predlagatelj je, skladno s pozivom, kot izvršilno sredstvo predlagal izrek denarne kazni za primer neizpolnitve dolžnikove obveznosti. Vendar, kot je bilo že obrazloženo, je takšno postopanje sodišča nezakonito, ker predloga za začasno odredbo, ki ne vsebuje ustreznega sredstva zavarovanja, ni mogoče obravnavati kot nepopolne vloge. Gre za nepravilni predlog po materialnem pravu.
URS člen 23. ZFPPIPP člen 14, 55. ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-2, 71, 71/5, 272, 272-2, 272-3.
predlog za zavarovanje nedenarne terjatve - zavrnitev predloga - nedopustno sredstvo zavarovanja - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pravica do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine - nasprotna izvršba
Tožnik kot vrsto začasne odredbe predlaga prepoved tožencu opraviti izvršilna dejanja na podlagi pridobljenega izvršilnega naslova.
Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je prepoved vložitve predloga za izvršbo in posledično prepoved opravljanja izvršilnih dejanj neprimerno sredstvo za zavarovanje tožničine terjatve na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa in vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
hipoteka - izbris hipoteke - listina, ki je podlaga za izbris - izbrisno dovoljenje - vpis hipoteke na podlagi sklepa o izvršbi - pravnomočno zaključen izvršilni postopek
Glede na navedeno bi morala predlagateljica v obravnavanem primeru poleg izbrisne pobotnice zaradi načela formalnosti zemljiškoknjižnega postopka z ustreznimi listinami izkazati, da ne v izvršilnem ne v stečajnem postopku ne more doseči s strani sodišča izdaje listine, na podlagi katere bi prišlo do izbrisa hipoteke in s tem tudi izbrisa zaznambe izvršbe, ker sta oba postopka pravnomočno zaključena.
odločanje o nadaljnjih izvršilnih stroških - potrebni stroški za izvršbo - stroški izvršitelja
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upnici v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ priznalo nadaljnje izvršilne stroške in jih naložilo v plačilo dolžniku, ker je ugotovilo, da so bili ti stroški potrebni za izvršbo. Za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje pa pritožbene navedbe, s katerimi dolžnik ugovarja obstoju terjatve in navaja, da se je z upnikom dogovoril o poravnavi, niso pravno nerelevantne. Predmet pritožbenega preizkusa je namreč sklep sodišča prve stopnje o nadaljnjih izvršilnih stroških. Tega pa dolžnik konkretizirano niti ne izpodbija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00076762
ZFPPIPP člen 20, 20/3, 21, 21/1, 21/2, 390, 390/1, 408, 408/2, 408/2-5, 409, 409/1, 410. KZ-1 člen 211. KZ člen 217. ZPP člen 14, 343, 343/1, 343/4. ZIZ člen 15.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - osebni stečaj - odpust obveznosti - terjatev na podlagi izvršilnega naslova - začetek osebnega stečaja - pravnomočni sklep sodišča o odpustu obveznosti - obsodilna kazenska sodba - kaznivo dejanje goljufije - isti historični dogodek - namerna povzročitev škode - naklep - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti
V pravdnem oziroma smiselno v izvršilnem postopku je sodišče na prej izdano pravnomočno obsodilno kazensko sodbo, ki temelji na istem dejanskem stanju, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti vezano. Dolžnica je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja goljufije, s čimer je upnikoma povzročila veliko premoženjsko škodo. Gre za kaznivo dejanje, ki ga je mogoče storiti le z naklepom. Oboje navedeno pa pomeni, da je v obravnavanem primeru izpolnjen zakonski dejanski stan iz 5. točke drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, to je, da je dolžnica upnikoma namerno povzročila škodo.
Kadar pride do delnega poplačila upnika v okviru izvrševanja pravnomočnega sklepa o izvršbi neodvisno od volje strank, obvestilo upnika sodišču o opravljenih izvršilnih dejanjih ni potrebno, saj je dolžnikov dolžnik tisti, ki mora izvrševati pravnomočen sklep o izvršbi z upoštevanjem vseh omejitev in vseh ostalih določb ZIZ. Ker upnik v vlogi ni zatrjeval, da bi plačila prejel s strani dolžnika oziroma izven okvirjev izvrševanja pravnomočnega sklepa o izvršbi, ampak je navedel, da mu je dolžnikov dolžnik nakazal zneske plačil, stroški za sestavo te njegove vloge, s katero je delno umaknil predlog za izvršbo za delna plačila, niso bili potrebni za izvršbo.
Dolžnik ne navaja, da bi v roku za plačilo sodne takse za ugovor predlagal oprostitev plačila oziroma odlog plačila sodne takse. Ker tega ni storil in tudi ni plačal sodne takse, je z iztekom roka nastopila zakonska fikcija, da je ugovor umaknil. Pritožbeni razlog, da ni pravočasno plačal sodne takse, ker je imel račun blokiran, je sedaj prepozen.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - rubež terjatve
Upnik z delom predloga za nadaljevanje izvršbe na terjatev dolžnika na ″prenos lastninske pravice na motornem vozilu″ in na ″izvedbo vseh drugih dejanj, potrebnih za prenos lastninske pravice in posesti na vozilu″, ni zasledoval pridobitve posesti na določeni stvari dolžnika, se pravi njene izročitve.
Upnik utemeljeno navaja, da je bilo mogoče, glede na pogodbeno določilo, višino pogodbene kazni za vsak dan zamude enostavno izračunati z osnovno računsko operacijo ob sklenitvi neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Kdaj bo dolžnik izpraznil upnikovo nepremičnino in mu jo izročil v posest je v celoti v njegovi sferi in ga pogodbena kazen sili k čim prejšnji izročitvi oziroma ga odvrača od zamude.
postopek zavarovanja terjatve - predhodna odredba - pogoji za predhodno odredbo - smiselna uporaba določb o izvršbi - domneva resničnosti dolžnikovih navedb - dejanska trditvena in dokazna podlaga
Pravilno je stališče, kot izhaja tudi iz sodne prakse v postopkih zavarovanja, da se za resnične štejejo le navedbe, ki niso v nasprotju z upnikovimi navedbami v predlogu za izdajo predhodne odredbe. Pri uporabi domnevne resničnosti ugovornih trditev je namreč treba upoštevati ali je dejstva, ki nasprotujejo dolžnikovim v ugovoru, upnik navajal že v predlogu za izdajo predhodne odredbe. Če dolžnik v ugovoru zanika dejstva iz predloga v postopku zavarovanja, upnik pa na tak ugovor ne odgovori, niti ni potrebno vlagati odgovora na ugovor, saj podvajanje istih navedb in dokazov ne bi bilo smiselno.
V postopku zavarovanja je potrebna širša trditvena in dokazna podlaga že v samem predlogu, na katero mora dolžnik odgovoriti v ugovoru zoper sklep o predhodni odredbi.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - neobrazložen ugovor
Dolžnica v ugovoru izrecno priznava poslovni odnos z upnikom in ne nasprotuje obstoju pravnega temelja terjatve, niti ne njeni višini. Zato ne gre za dejstva, z uveljavitvijo katerih bi v morebitni pravdi lahko dosegla zavrnitev upnikovega zahtevka. Iz tega razloga pa njenega ugovora ni mogoče šteti za obrazloženega.
Sodišče pri postopku z verodostojno sicer ne sme presojati vsebinske utemeljenosti dolžnikovih ugovornih navedb in predloženih dokazov oziroma upnikovega zahtevka. Kljub temu pa mora opraviti formalni preizkus obrazloženosti dolžnikovega ugovora v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi - utesnitev izvršbe - delni umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov - uspeh v postopku
Tožeča stranka sama priznava, da je po lastni napaki od tožene stranke v postopku izvršbe uveljavljala za 1.000,00 EUR previsok znesek, zaradi česar je pravilno, da sama nosi s tem povezane stroškovne posledice. Tožeča stranka izostanka izdaje sklepa o utesnitvi izvršbe (kot procesne kršitve) vse do obravnavane pritožbe tudi ni grajala, čeprav je to možnost imela že v postopku izvršbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSK00073298
ZPND člen 21, 21/1, 22a, 22a/4, 22a/5, 22c, 22d, 22d/3, 22f, 22f/1, 22f/2, 23, 23/3. ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/1, 343, 343/1, 343/2. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-1.
izvršilni postopek - nasilje v družini - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - predlog za odlog izvršbe - pravočasnost pritožbe - pravočasnost dopolnitve pritožbe
Glede na namen Zakona o preprečevanju nasilja v družini in samo naravo odločanja v postopku po tem zakonu bi odlog izvršbe izničil učinek sprejete odločitve po tem zakonu.
postopek zavarovanja denarne terjatve - postopek zavarovanja - postopek zavarovanja terjatve - začasna odredba - sklep o pravdnih stroških - stroški začasne odredbe - stroški začasne odredbe v pravdnem postopku
Sodna praksa je zavzela stališče, da je postopek zavarovanja znotraj pravdnega postopka akcesoren postopek, katerega končni uspeh je odvisen od rešitve o glavni stvari, zato tudi stroški zavarovanja sodijo med pravdne stroške. Res se je v predmetni zadevi postopek zavarovanja začel pred začetkom pravdnega postopka, vendar je bilo o ugovoru zoper začasno odredbo odločeno v času, ko je že tekla pravda o zahtevku, ki je predmet zavarovanja. Zgolj dejstvo, da se po sodnem redu postopek izdaje začasne odredbe še naprej vodi v ločenem spisu, ne vpliva na ugotovitev, da gre za strošek pravdnega postopka.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo
V podanih pripombah je dolžnik med drugim zatrjeval, da je kvadratura stanovanja nepravilna (prevelika), posledično pa ocenjena vrednost nerealna, vendar pa ni podal nobenih konkretnih pojasnil, koliko naj bi po njegovem vedenju znašala prava površina. Tega ni storil niti v pritožbi. Nenazadnje pa dolžnik niti v pripombah in niti v pritožbi ni navajal, da bi bila ocenjena vrednost prenizka. Previsoko ocenjena vrednost pa že na načelni ravni ni v njegovo škodo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da navedena dejstva ne predstavljajo pravno odločilnih dejstev. Dolžnik z njimi ni oporekal izterjevani terjatvi, torej ni zatrjeval pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi, kolikor bi se izkazala za resnična, morebiti lahko dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi. Poleg tega dolžnik tudi ni predložil nobenih dokazov.
ZDavP-2 člen 126, 126/6, 126a, 126a/1, 126a/2. ZIZ člen 3.
odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - davčna obveznost - zastaranje davčne obveznosti - absolutno zastaranje davčne obveznosti - izvršba na nepremičnino
Čeprav davčna obveznost (razen zamudnih obresti) kljub poteku zastaralnega roka ne preneha, zaradi zastaranja preneha pravica do izterjave davčne obveznosti z izvršbo na tiste nepremičnine, glede katerih pred iztekom zastaralnega roka nista bila izpolnjena oba pogoja iz prvega odstavka 126.a člena ZDavP-2, tj. vknjižena hipoteka za zavarovanje te davčne obveznosti in vložen izvršilni predlog za njeno izterjavo, kar je v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje. Poplačilo s hipoteko zavarovane davčne obveznosti je po izteku zastaralnega roka v izvršilnem postopku tako mogoče doseči izključno z izvršbo na tisto nepremičnino (oziroma nepremičnine), glede katere (katerih) je bil skladno s prvim odstavkom 126.a člena ZDavP-2 tudi predlog za izvršbo vložen pred iztekom tega roka.