KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23709
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372/1-4, 420, 420/2, 424, 424/1.KZ člen 22, 127.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - protispisnost - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenakega zakona - pravna opredelitev kaznivega dejanja - poskus umora - naklep - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji
Poskus kaznivega dejanja umora po 1. odstavku 127. člena KZ v zvezi s členom 22 KZ je naklepno kaznivo dejanje, zato zadošča, da iz opisa dejanja jasno izhaja, da je obsojenec naklepoma poskusil vzeti življenje drugemu na način, opisan v nadaljevanju izreka in da je le zaradi pravočasne zdravniške intervencije dejanje obsojenca ostalo pri poskusu, ter naklepa ni potrebno posebej opisovati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23730
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.KZ člen 136.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nejasnost razlogov - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - sodelovanje v pretepu - naklep
Za pretep kot fizični spopad več oseb je značilno, da se izmenjujejo napadalni in obrambni udarci. V situaciji, ko se udeleženci pretepa odločijo za fizični obračun in ko hkrati izvajajo napad in obrambo, ni pomembno, kdo je v prepiru prvi udaril.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izločitev tožbenega zahtevka
Predlog za delegacijo ni utemeljen, ker se razlog nanaša na zahtevek, ki je bil izločen iz obravnavane zadeve, in se obravnava posebej v drugi pravdni zadevi.
ZDen člen 10, 10/2. ZUS člen 61, 61-1, 61-2.ZUS-1 člen 76, 107, 107/2.
denacionalizacija - status upravičenca - tuje državljanstvo - odškodnina tuje države
Za ugotovitev statusa upravičenca do denacionalizacije je pomembna ugotovitev, ali je imel prejšnji lastnik ob podržavljenju poleg jugoslovanskega tudi državljanstvo druge države in pravico dobiti odškodnino od tuje države.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave (CFP) - izvedenstvo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave je dovoljen dokaz in da se sodba nanj sme opirati. Pomisleke oziroma dvome v nepristranskost oziroma zanesljivost takšnega mnenja so stranke dolžne utemeljiti s konkretnimi okoliščinami in samo sklicevanje na potrebo po angažiranju neodvisnega strokovnjaka ne zadošča.
stroški kazenskega postopka - pooblaščenec oškodovanca - nagrada in potrebni izdatki oškodovančevega pooblaščenca - povrnitev stroškov postopka glede na izid kazenskega postopka - oprostitev povrnitve stroškov postopka - vnaprejšnje plačilo stroškov iz proračuna - nezmožnost oprostitve povrnitve stroškov postopka
Če sodišče v sodbi ni odločilo o tem, kdo je dolžan plačati določene stroške, je pa to že po samem zakonu obdolženec, z izdajo posebnega sklepa o višini stroškov (zoper katerega ima obdolženec pravico do pritožbe) sodišče ni in niti ni moglo kršiti zakona.
denacionalizacija - ukrep državnega organa - rušenje stavb
Dokazno breme v postopku denacionalizacije (da so bili sporni prostori podržavljeni neodplačno oziroma z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova) je na strani vlagatelja zahteve za denacionalizacijo, ki mora za svoje navedbe ponuditi in predložiti dokaze. Rušenje spornih prostorov za namen nove gradnje v letih 1969 ali 1970 ni ukrep po 4. členu ZDen. Po Ustavi SFRJ iz leta 1963 je bila namreč za razlastitev predpisana pravična odškodnina in zagotovljen sodni nadzor nad upravnim odločanjem.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v obravnavanem primeru tožnik izkazoval pravni interes za sodelovanje v postopku in za vlaganje pravnih sredstev v zvezi z dovolitvijo navedene javne prireditve le do tedaj, dokler ta prireditev ni bila končana, to pa je bilo najkasneje s potekom 28.5.2006.
ZOR člen 178, 178/2. ZTVCP člen 41, 41/1, 41/2.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje kolesa z motorjem in motornega vozila vožnja ob desnem robu cestišča - prilagoditev hitrosti vožnje - deljena krivda - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Tožeča stranka je prekršila eno temeljnih cestnoprometnih pravil, ko ni upoštevala, da bi morala voziti po desni strani vozišča v smeri vožnje, čim bliže desnemu robu vozišča (prvi in drugi odstavek 41. člena ZTVCP). Poleg tega je imel tožnik ob zaznavi nasproti vozečega vozila možnost reagirati z umikanjem v desno, česar pa ni storil. K nesreči pa je prispeval tudi drugi toženec, ki je vozil s hitrostjo približno 80 km/h. Takšna hitrost vožnje na področju nezgode, kjer je mogoče pričakovati vsakovrstne udeležence v prometu, je bila po oceni izvedenca cestnoprometne stroke, ki sta jo sprejeli nižji sodišči, zelo tvegana, pa čeprav je bila tehnično mogoča in dovoljena.
Sodišči sta materialnopravno pravilno (drugi odstavek 178. člena ZOR) porazdelili odgovornost med pravdnima strankama tako, da sta prva in druga tožena stranka solidarno odgovorni za škodo, ki je nastala tožeči stranki, v višini 20%, prispevek tožeče stranke pa znaša 80%.
Ker v izreku odločbe, ki se izvršuje, ni bilo odločeno o premičnih stvareh, katerih vračilo je tožnik tudi uveljavljal v denacionalizacijskem postopku, je bila kršena določba 1. odstavka 208. člena ZUP 1986.
Ob oceni teže osumljencu očitanih kaznivih dejanj in načina izvršitve dejanj (kaznivo dejanje ropa je bilo skrbno pripravljeno in načrtovano), je sodišče ob upoštevanju slabih premoženjskih razmer osumljenca ter njegovih osebnih lastnosti (brezobzirnost, saj je oškodovanko poznal, njegova hladnokrvnost in odločnost, ki se kažeta v njegovem obnašanju po dejanju) pravilno ocenilo kot realno nevarnost, da bi osumljenec na prostosti takšna kazniva dejanja zoper premoženje tudi z elementi sile ponovil, kljub temu, da do sedaj še ni bil kaznovan.
ZUS člen 59.ZUP člen 135.ZUS-1 člen 75, 85, 86, 92. ZST člen 14.
ukrep urbanističnega inšpektorja - sklep o ustavitvi postopka - revizija - procesni sklep - pravilna uporaba materialnega prava
Ker je sklep o ustavitvi postopka, ki je predmet presoje v tem upravnem sporu, procesni akt, izdan na podlagi 4. odstavka 135. člena ZUP, se pri odločanju o reviziji vprašanje pravilnosti postopka izdaje takšnega akta, ki se izpodbija z revizijo, ne upošteva kot razlog pravilne uporabe materialnega prava.
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS18459
ZPP člen 87, 87/3.ZUS-1 člen 22, 22/1, 24, 76, 82, 82/2. ZAzil člen 38, 38/2, 39, 39/6.
vrnitev v prejšnje stanje - pooblaščenec - izpolnjevanje pogojev za zastopanje strank
Ker pooblaščenec tožnikov zaradi neizpolnjevanja pogoja iz tretjega odstavka 87. člena ZPP (v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit) ni smel zastopati tožnikov, tožniki pa glede na navedeno ob vložitvi pooblaščenčevega predloga za vrnitev v prejšnje stanje niso še sami navedli utemeljenih okoliščin, zakaj so zamudili zakonski rok za tožbo, čeprav bi to morali ob sami vložitvi pooblaščenčevega predloga za vrnitev v prejšnje stanje, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo izpodbijani sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
gradbeno dovoljenje - uveljavljanje ugovorov, ki se nanašajo na pravnomočno lokacijsko dovoljenje
Tožnika kot pravna naslednika le s sklenitvijo kupne pogodbe (15.6.1998) namreč v lokacijskem postopku ne moreta biti deležna večjega pravnega varstva, kot ga je sicer imel pred tem prodajalec v obdobju do sklenitve pogodbe o prodaji stanovanjske hiše, ob dejstvu, da je lokacijsko dovoljenje z dne 12.12.1997 postalo pravnomočno več kot pol leta prej (13.1.1998), preden sta tožnika sploh postala lastnika sosednje nepremičnine.
denacionalizacija - oblika vračila - zavrnjeno vračilo v naravi - naknadna zahteva za plačilo odškodnine - izdaja dopolnilne odločbe
Tožnik po pravnomočnosti odločbe, s katero je bila njegova zahteva za denacionalizacijo nepremičnine v naravi zavrnjena, ne more več zahtevati denacionalizacije v obliki odškodnine.
pripor - ponovitvena nevarnost - razlogi o odločilnih dejstvih - predkazenski podtopek - tajno opazovanje - ustna odredba - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev
Sodišče je sklep o obstoju ponovitvene nevarnosti utemeljilo z razumnimi razlogi, namreč, da je imel obdolženi pomembno vlogo pri izvršitvi kaznivih dejanj, da je bil povezan tako z dobavitelji kot tudi z odjemalci velikih količin različnih mamil, da se je s to dejavnostjo ukvarjal zato, da je pridobival sredstva za preživljanje in da je še v dveh kazenskih postopkih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zakonska zveza stranke in uslužbenke pristojnega sodišča - objektivna nepristranskost
Če bi v zadevi odločalo Okrožno sodišče v A. kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike tako z drugim tožencem kot z njegovo ženo, ki je del sodnega osebja, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.