Ob priznanju terjatve s strani stečajnega upravitelja bi lahko tožnik vložil tožbo le zoper stečajnega upnika, ki je v stečajnem postopku njegovo terjatev prerekal. Dejstvo, da gre za terjatev iz delovnega razmerja, na tak zaključek ne vpliva.
pogodba o finančnem leasingu - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - veljavnost pogodbe - preložitev glavne obravnave - opravičilo pravdne stranke
Stranki sta uredili relevantno pogodbeno razmerje v skladu z določbami 10. člena ZOR. Tožnica je financirala nakup osebnega avtomobila za toženko, toženca pa sta se zavezala plačati v pogodbi navedene zneske. Za veljavnost pogodbe ni nujno, da je ta inkorporirana v eni listini, temveč v konkretnem primeru zadošča, da je pogodbena volja strank razvidna iz različnih listin.
ZPP člen 7, 7/1, 212, 214, 214/4. ZPPSL člen 31, 127, 127/1-1.
ugotavljanje dejanskega stanja - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - prisilna poravnava - sodno znano dejstvo - splošno znano dejstvo - podatki sodnega registra - posel iz tekočega poslovanja - neizpodbojno pravno dejanje
Sodišče ne sme sprejeti v podlago odločbe nobenega dejstva, ki ga stranki nista zatrjevali. To velja tudi za splošno znana dejstva, s tem, da teh dejstev ni treba dokazovati, je pa strankam treba omogočiti, da se o njih izjavita. Stranki lahko namreč ugovarjata, da ne gre za splošno znano dejstvo ali pa da notorno dejstvo sploh ne obstaja.
Pri podatkih iz sodnih evidenc, kot so podatki sodnega registra, ne gre za notorna dejstva (za dejstva, ki se nanašajo na širši krog ljudi), temveč za sodno znana dejstva, ki pa so tudi predmet obravnavanja, kar pomeni, da mora biti strankam omogočeno, da se o njih izjavita.
Pri ugotavljanju, kdaj in kakšni posli so bili sklenjeni, gre praviloma za ugotavljanje dejanskega stanja, medtem ko gre pri sklepanju o tem, ali gre za posle iz tekočega poslovanja, praviloma za subsumiranje pod zakonsko normo. Vendar pa ni nujno vsak pravni posel, ki je bil sklenjen po vložitvi predloga za začetek postopka prisilne poravnave, (zgolj zato) posel v zvezi z opravljanjem dejavnosti in poravnavanjem obveznosti iz tega naslova. Zato gre pri ugotavljanju, ali je pri izpodbijanih pravnih dejanjih šlo za posla iz tekočega poslovanja (po vložitvi predloga za začetek postopka prisilne poravnave), za ugotavljanje dejanskega stanja.
Prepozna pritožba ne učinkuje na izdano zamudno sodbo in ne vpliva na nastop pravnomočnosti. Konkretni postopek se ni pravnomočno končal z izpodbijanim sklepom sodišča druge stopnje, temveč prej, s potekom roka za pritožbo proti zamudni sodbi. Pogoj, ki ga določa prvi odstavek 384. člena ZPP za sklep sodišča druge stopnje (da se z njim postopek pravnomočno konča), torej ni izpolnjen. Ker ne gre za sodno odločbo, ki bi se lahko izpodbijala z revizijo, in ker tudi ne prideta v poštev izjemi iz tretjega odstavka 384. člena ZPP, je Vrhovno sodišče RS revizijo v tem delu kot nedovoljeno zavrglo (377. člen ZPP; 1. točka izreka). Postopek v katerem sodišče odloča o razveljavitvi neutemeljenega potrdila o izvršljivosti (3. odstavek 42. člena ZIZ) je po svoji naravi postopek, ki se začne po tem, ko je sodna odločba postala izvršljiva (ko je postala izvršilni naslov), torej, po tem, ko je postala pravnomočna in ko je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev naložene obveznosti. Zato odločba sodišča druge stopnje o potrditvi zavrnitve predloga po tretjem odstavku 42. člena ZIZ ne predstavlja sklepa v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP, to je sklepa, s katerim se je postopek pravnomočno končal. Ker je revizija dovoljena le v tistih primerih, ki so v ZPP posebej določeni, je Vrhovno sodišče RS revizijo tudi v tem delu kot nedovoljeno zavrglo.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje začasno odsotnega delavca - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Pogodba o zaposlitvi za določen čas mora biti takšna, da je delavec seznanjen s tem, koga nadomešča in do kdaj ga bo nadomeščal. Delavec mora imeti možnost preizkusiti, ali je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v skladu z zakonskimi zahtevami ali ne.
prenehanje delovnega razmerja - reintegracija in reparacija - obseg revizijske presoje - prisilna poravnava - trditveno in dokazno breme
Ker je predmet revizijske presoje sodba sodišča druge stopnje, ni mogoče upoštevati revizijskih navedb o domnevnih pomanjkljivostih v obrazložitvi prvostopenjske sodbe. Prav tako ni mogoče upoštevati revizijskih navedb, s katerimi stranka s sklicevanjem na postopkovne kršitve dejansko uveljavlja zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Dejstvo, da je bila uvedena prisilna poravnava, da je bila potrjena in kakšna je bila, ni "splošno in sodno znano dejstvo". Sklep o potrditvi prisilne poravnave se res nabije na oglasno desko sodišča (ki ni delovno sodišče) in se po pravnomočnosti v izvlečku objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, vendar mu to še ne daje značaja splošno znanih dejstev, ki jih ni treba dokazovati, oziroma, ki bi jih moralo sodišče ugotavljati samo po uradni dolžnosti.
ZUKZ člen 81.ZMZPP člen 56, 89, 118.ZPP člen 17, 17/2, 380, 380/1, 485.
zmotna uporaba materialnega prava - pristojnost slovenskega sodišča - spor z mednarodnim elementom - kraj izpolnitve obveznosti - odškodninski spor zaradi nepravilne izpolnitve pogodbe - ladijski prevoz - uporaba zakona, veljavnega v času odločanja o pristojnosti
O krajevni in s tem v sporu z mednarodnim elementom o mednarodni pristojnosti (slovenskega) sodišča je treba odločati po predpisih, veljavnih v trenutku izdaje sklepa o pristojnosti.
Za obstoj odškodninske odgovornosti bi morale biti podane vse predpostavke, ki sta jih stranki sami opredelili v pogodbi. Šele če je odškodninska odgovornost podana po temelju, je mogoče preizkusiti, do kakšne višine odškodnine bi bila upravičena pogodbi zvesta stranka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja - goljufija
Z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi tožnik kljub opozorilu ni posredoval vseh podatkov osebi, ki je bila pristojna za obračun. S tem jo je spravil v zmoto, posledica pa je bil nižji obračun opravljenega dela. Tako ravnanje ima znake kaznivega dejanja goljufije, zato je bil izpolnjen dejanski stan za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev
Ker je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi večjemu številu delavcev, bi morala odpoved urejati po 96. členu ZDR in sprejeti program razreševanja presežnih delavcev. Ker takega programa ni sprejela, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku iz poslovnega razloga nezakonita.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - zloraba pooblastil nadrejenega delavca - kvalifikatorne okoliščine - motenje delovnega procesa
Ker je imel tožnik - direktor poslovne enote v tem svojstvu do podrejenih delavk dalj časa neprimeren in žaljiv odnos z večkratnimi oziroma ponavljajočimi se žaljivimi oznakami in izrazi, grožnjami ter pripombami spolne narave, zaradi česar so bile delavke stalno pod stresom in v strahu ter so zato hodile tudi k psihiatru in jemale pomirjevala, je bil tožniku disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja zakonito izrečen. Delodajalec oziroma odgovorni delavci delodajalca so dolžni delovni proces organizirati tako, da lahko delavci svoje delo opravljajo z normalnim fizičnim in psihičnim naporom. Tudi takšna krivdna ravnanja odgovornega delavca, zaradi katerih je pri podrejenih delavcih povzročen stres in psihično nelagodje, ki bistveno odstopa od običajnega delovnega vzdušja, lahko pomenijo motenje delovnega procesa.
Dovoljenost revizije ni posebej urejena za primer uveljavljanja več tožbenih zahtevkov v eni tožbi (182. člen ZPP), urejena pa je določitev stvarne pristojnosti sodišča za takšen primer. Dolgoletna sodna praksa Vrhovnega sodišča zato uporablja 41. člen ZPP tudi za odločitev, ali je revizija v zvezi s posameznim zahtevkom dovoljena ali ne. V gospodarskih sporih je torej dovoljena le, če vrednost spornega predmeta posameznega zahtevka presega 20.864,63 EUR.
disciplinski postopek - prenehanje delovnega razmerja - zastaranje vodenja disciplinskega postopka - pravica do obrambe
Pri presoji o zastaranju vodenja disciplinskega postopka se ni mogoče opreti le na dejstvo, kdaj je tožena stranka zvedela za kršitev, ampak je potrebno ugotoviti tudi, kdaj se je zvedelo za storilca. Kršitev pravice do obrambe v postopku pred disciplinsko komisijo (določb 62. in 63. člena ZTPDR) pomeni absolutno bistveno kršitev določb disciplinskega postopka, ki ima za posledico nezakonitost postopka in v njem sprejete odločitve.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5, 100/1-6, 106.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - dokončnost sklepa delodajalca
Od delavca ni mogoče pričakovati, da bi prihajal na delo, če mu delodajalec tega ne dovoli, na njegov pisni poziv, da mu nadaljnje delo omogoči, ne reagira in izda celo sklep o prenehanju delovnega razmerja že s prvim dnem odsotnosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23719
ZKP člen 372, 372/1-5, 506.KZ člen 54.
kazenska sankcija - pogojna obsodba - poseben pogoj v pogojni obsodbi - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti
Pogojna obsodba, ki vključuje tudi obsodbo za novo storjeno kaznivo dejanje, je nova kazenska sankcija, v kateri se določi tudi nova preizkusna doba, ki začne teči od pravnomočnosti nove sodbe. Tudi če se kasneje pokažejo okoliščine, zaradi katerih je potrebno preklicati v njej zajeto pogojno obsodbo (storitev novega kaznivega dejanja, neizpolnitev obveznosti, določene s to novo razširjeno sodbo), prekliče sodišče pogojno obsodbo v celoti, ne pa po delih.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23718
ZKP člen 372, 372-5, 506.KZ člen 54.
kazenska sankcija - pogojna obsodba - poseben pogoj v pogojni obsodbi - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti
Sodišče z odločbo o kazni prekorači pravico, ki jo ima po zakonu, če prekliče pogojno obsodbo, ki ni več samostojna sankcija, ker je bila zajeta v kasnejši pravnomočni pogojni obsodbi.
postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - pravica do pritožbe - uporaba določb pritožbenega postopka - stroški postopka - sklep o stroških
Četrti odstavek 66. člena ZP-1 izrecno določa, da se pritožbo zoper sodbo sodišča, s katero je bilo odločeno o zahtevi za sodno varstvo, obravnava po določbah pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku. Zato je potrebno uporabljati določbo tretjega odstavka 161. člena ZP neposredno in je za odločanje o nedovoljeni pritožbi pristojno sodišče prve stopnje in ne prekrškovni organ.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja v razlogih sodbe - presoja pritožbenih navedb - vročitev odločbe - pravnomočnost - izločitev - odklonitveni razlog - zahteva za izločitev
Če bi bila trditev v zahtevi za varstvo zakonitosti, da obsojenec ni prejel izpodbijanih sodb, resnična, bi to pomenilo, da je zahteva za varstvo zakonitosti prezgodnja, saj se jo lahko vloži šele potem, ko je kazenski postopek pravnomočno končan.
ZKP člen 201, 201/1, 214, 371, 371/1-8, 420, 420/2.
pripor - utemeljen sum - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nezakonito pridobljeni dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi - hišna preiskava - utemeljeni razlogi za sum - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dokazi, na katerih sloni obstoj utemeljenega suma, niso bili pridobljeni na nezakonit način, saj je preiskovalna sodnica izdala odredbe o osebni preiskavi obdolženca, hišni preiskavi njegovega stanovanja in njegovih vozil ob izpolnjenem pogoju ustrezne stopnje suma, da je obdolženec storilec kaznivega dejanja, to je utemeljenih razlogih za sum.
denacionalizacija - pravočasnost zahteve za denacionalizacijo - naknadna širitev zahtevka
Razširitev zahteve za denacionalizacijo za premoženje, ki ne spada v premoženje podržavljenega podjetja, ki je predmet prvotne zahteve za denacionalizacijo, ni mogoče šteti za pravočasno, če je ta vložena po roku, določenem v 64. členu ZDen.