KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23725
ZKP člen 53, 269, 371, 371/1-11, 420, 420/2.KZ člen 14.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - razlogi o odločilnih dejstvih - izrek sodbe - opis kaznivega dejanja - predlog za pregon - dejanje majhnega pomena
Presoja o tem, ali je neko kaznivo ravnanje dejanje majhnega pomena, je najprej dejansko vprašanje, v okviru katerega je treba ugotoviti obstoj dejstev in okoliščin, ki jih je mogoče subsumirati pod določbo 14. člena KZ in šele to predstavlja pravno presojo. V pravnomočni sodbi ugotovljene dejanske okoliščine, da sta bili pri dejanju udeleženi dve osebi, izvršene priprave na dejanje in obsojenčev angažma pri njegovi izvedbi ne dopušča ocene, da je šlo za dejanje majhnega pomena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23667
ZKP člen 329, 329/4, 371, 371/2, 420, 420/1-3.KZ člen 169, 169/3, 171, 171/4, 171/5.
dokazni postopek - razžalitev - namen zaničevanja - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - žaljiva obdolžitev - dokaz resničnosti - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - očitek uradno pregonljivega kaznivega dejanja
Obdolženec, ki je obtožen kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, ima tudi pri očitanju kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, možnost dokazovati resničnost oziroma utemeljen razlog verjeti v resničnost svojih trditev, pri čemer pa ne bo odgovarjal za to kaznivo dejanje, če bo dokazal, da je bilo storjeno v okoliščinah iz tretjega odstavka 169. člena KZ.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS24034
ZP-1 člen 2, 2/2. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu člen 10, 10/3-4. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu člen 5.
meje sankcioniranja prekrškov - uporaba milejšega predpisa - pravna opredelitev dejanja - predpis, ki določa prekršek - meritev hitrosti
Ker so vsi znaki prekrška določeni v ZVCP-1, morebitna sprememba Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu, tudi če je milejša za storilca, ker bi bilo ob uporabi spremenjenega predpisa ugotovljeno zanj ugodnejše dejansko stanje in drugačna pravna kvalifikacija prekrška, ne pomeni spremembe predpisa, ki določa prekršek, v smislu določbe drugega odstavka 2. člena ZP-1.
povrnitev škode - poškodba med služenjem vojaškega roka - krivdna odgovornost države - opustitev varnostnih ukrepov - skok v daljino z mesta - doskok na trdo keramično podlago
V ugotovljenih konkretnih okoliščinah je samo pol metra široka guma omogočala, da so vojaki doskočili izven traku na zelo trdo podlago iz keramičnih ploščic. Doskok torej ni bil ustrezno zavarovan z blazinami ali kakim drugim ukrepom, zaradi te opustitve pa je podana toženkina krivdna odgovornost.
Če pritožbeno sodišče ne presodi vseh pritožbenih navedb (navedb pritožbe, ki so pravno irelevantne, ni dolžno presojati), gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP le, če se pritožbeni razlog nanaša na odločilno dejstvo.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - MEDVOJNI PROCESI
VS23732
ZKP člen 372, 372/1-1, 427. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 3, 3/1-3.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - ovaduštvo - prijavljanje - Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) - zakonski znaki kaznivega dejanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Čeprav opis dejanja v izreku sodbe ne pove, kdo je bil oškodovanec, kakšno je bilo njegovo delovanje, zakaj bi to delovanje lahko bilo zanj usodno in kakšna je bila vsebina obsojenčeve informacije o njem, pa ti podatki sami po sebi niso zakonski znaki kaznivega dejanja prijavljanja po 3. točki 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND 1945), ki bi morali biti konkretizirani v opisu dejanja v izreku sodbe, zato ne gre za kršitev kazenskega zakona.
zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi izpodbijanja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnik očitek kršitev zakona opira na lastno videnje dejanskega stanja, ki se razlikuje od tistega v izpodbijani pravnomočni sodbi, zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
Ker sta v obravnavani zadevi dva tožnika, ki imata vsak svojo terjatev in uveljavljata vsak svoj tožbeni zahtevek, je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka.
Razlogi, ki jih navajata predlagatelja, ne utemeljujejo prenosa pristojnosti po 67. členu ZPP niti iz razloga lažje izvedbe postopka niti zaradi drugih tehtnih razlogov. Iz predloga je razvidno, da sta stranki nezadovoljni predvsem z dolgotrajnostjo postopka.
dokazni postopek - utemeljitev dokaznega predloga - pravice obrambe - prosta presoja dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje priče - dopolnitev izvedenskega mnenja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče ne sme zavrniti izvedbe predlaganega dokaza, za katerega je obramba utemeljila potrebno stopnjo verjetnosti obstoja in pravne relevantnosti, razen če je očitno, da bi bilo nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč.
V obravnavani zadevi je moralo revizijsko sodišče presoditi, ali je dogovor o pogodbeni kazni veljaven, glede na to, da je zamuda, na katero se pogodbena kazen navezuje, odvisna tudi od okoliščin, na katere dolžnik ne more (v celoti) vplivati. Presodilo je, da je dogovor veljaven, ker ga v obravnavanem primeru ni mogoče obravnavati ločeno od pravil o prodajni pogodbi in dolžnosti izpolniti obveznost ter pravil o jamčevanju za pravne napake.
ZAzil člen 35, 35/1-1.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.
azil - redni postopek - preganjanje - uporaba Direktive
Tožena stranka je v ponovljenem postopku popolno in pravilno ugotovila dejansko stanje ter nanj v delu, v katerem kot razlagalni pripomoček uporablja Direktivo EU, pravilno uporabila materialno pravo. Tudi po presoji pritožbenega sodišča razlogi za zapustitev matične države, ki jih je tožnik podal v vlogi in tudi na zaslišanju, ne predstavljajo preganjanja v smislu ZAzil in Direktive EU.
skrajšani postopek - glavna obravnava v obdolženčevi nenavzočnosti - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - vročanje osebna vročitev - vročitev vabila na glavno obravnavo - nadomestna vročitev
Sodišče je pravilno odločilo, da se glavna obravnava opravi v obsojenčevi nenavzočnosti, saj je bil na glavno obravnavo pravilno vabljen, pred tem pa že zaslišan in se je branil z molkom, iz česar jasno sledi, da njegova navzočnost na glavni obravnavi ni bila nujna.
ukrep urbanističnega inšpektorja - gradnja brez upravnih dovoljenj
Za odločitev v inšpekcijskem postopku je relevanten zgolj odgovor na vprašanje, ali investitor v času izvajanja gradbenih del ima upravno dovoljenje ali ne, in če ga ima, ali dela izvaja v skladu z njim.
ZUS člen 59.ZUS-1 člen 75, 85, 86, 92, 107, 107/2.ZUP člen 67.ZBPP člen 11, 34, 39, 40.
brezplačna pravna pomoč - obseg plačila nagrade in stroškov odvetnika - storitev opravljena pred vložitvijo prošnje - napotnica - dokazila o opravljenih storitvah
Stroškov, ki so nastali izven obsega napotnice, in stroškov, za katere tožnik ni predložil dokazil o prijavljenih odvetniških storitvah, ni mogoče priznati v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči.
ZKP člen 420, 420/2. Sodni red (1995) člen 111, 162.
zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi izpodbijanja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dodelitev spisa drugemu sodniku - prenehanje sodniške funkcije
Sodišče prve stopnje ni kršilo postopka, ko je obrazložitev s povsem istim izrekom sodbe, izdane brez obrazložitve, izdelala sodnica, ki je prevzela spis, ko je sodniku, ki je vodil postopek, prenehala sodniška funkcija.