določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost - manjše sodišče
Na sodišču z manjšim številom zaposlenih so lahko osebne in življenjske razmere sodelavcev dobro poznane, kar vsaj pri strankah lahko vzbudi dvom v objektivno nepristranskost sojenja. Sodni postopki sedaj pokojne uslužbenke sodišča so bili iz tega razloga že večkrat preneseni drugam. Tudi sedanja zadeva, ki se po trditvah tožbe nanaša na spor novega izvenzakonskega partnerja s prejšnjim izvenzakonskim partnerjem v zvezi s stanovanjem, v katerem je s tožnikom in obema otrokoma živela delavka pristojnega sodišča, očitno obravnava osebne in družinske razmere ob njeni smrti, ki so sodišču znane.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - obseg preizkusa - predmet izpodbijanja
Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se Vrhovno sodišče omeji na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi.
ZPP člen 214, 214/1.ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 203, 318, 318/1, 320, 320/1.
denarne obveznosti - prinosnina - delna izpolnitev - delno plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo - akontacija - valorizacija odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Neporavnani del nepremoženjske škode je treba zaradi delne izpolnitve zmanjšati za denarni znesek iste realne vrednosti, ki jo je akontacija imela v času, ko je bila dana. Ob pravilni uporabi pravila, ki velja pri plačilu denarne obveznosti po vmesni osebi in upoštevajoč neprerekano dejstvo, kdaj je oškodovanec prejel nakazilo 425.000 SIT (prvi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku), je treba 425.000 SIT valorizirati od 30.4.2002, ne pa že od 22.4.2002.
ZKP člen 18, 18/1, 18/2, 371, 371/1-8, 371/1-11, 420, 420/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - dokazne prepovedi - nasprotje v razlogih - dokazni predlog - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena
Dokazni predlog mora biti določen v tem smislu, da predlagatelj pove, kateri dokaz naj se izvede in katero dejstvo bo z njim mogoče dokazati. Obsojenčeva pripomba ob pričanju oškodovanca s predložitvijo fotokopije listine ne more imeti pravnega učinka v smislu dokaznega predloga.
Na podlagi medicinske dokumentacije (zdravniško spričevalo, opis poškodb in podobno) lahko sodišče ugotovi telesno poškodbo tudi brez odreditve izvedenstva, če med procesnimi udeleženci telesna poškodba ni sporna in če tudi sodišče ne dvomi o njenem obstoju.
Pritožbenega dokaznega predloga, ki ne navaja ustreznih razlogov, zakaj ni bil podan že prej, ni mogoče upoštevati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23720
ZKP člen 395, 395/1, 420, 420/2, 424, 424/1.KZ člen 244, 244/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - presoja pritožbenih navedb - zloraba položaja ali pravic
Pritožbeno sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 395. člena ZKP presodi in obrazloži vse konkretne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločilna dejstva in le o njih je dolžno zavzeti stališča ter jih tudi ustrezno obrazložiti.
ZPP člen 7, 318, 318/1, 318/1-3. ZTLR člen 64.ZZK člen 5, 5/1, 5/4, 10, 17, 20, 21, 101, 102.ZZZDR člen 52, 54.
sklepčnost tožbe - zamudna sodba - pogodbena zastavna pravica - prepoved obremenitve in odtujitve - vpis v zemljiški knjigi - razpolaganje izvenzakonskega partnerja - vpis lastninske pravice - izbrisna tožba - zaupanje v zemljiško knjigo - poštenost in dobrovernost pogodbene stranke
Podana je nesklepčnost tožbe, saj gre za popolno neskladje med trditveno podlago in tožbenim zahtevkom, ki bi se moral glasiti na zemljiškoknjižni izbris neveljavne vknjižbe zastavne pravice ter prepovedi odtujitve in obremenitve.
Pomanjkljiva je tudi sama trditvena podlaga, saj manjka zatrjevanje odločilnega dejstva, ki bi preprečilo upoštevanje načela zaupanja v zemljiško knjigo, to je trditve o neupoštevnosti oziroma nedobrovernosti tožene stranke pri sklepanju pogodbe o zastavi nepremičnine.
razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne osene
Tožnik sicer z revizijo uveljavlja procesne kršitve, vendar iz njihovega podrobnega povzetka jasno izhaja, da gre za nestrinjanje z dokazno oceno prvostopenjskega sodišča, ki ji je pritrdilo tudi drugostopenjsko sodišče. Gre torej za v preobleki procesnih kršitev uveljavljanje nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, kar je v revizijski fazi postopka neupoštevno.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravna sposobnost - pravdna sposobnost (sposobnost biti stranka) - pravna oseba - skupnost stanovalcev - univerzalno pravno nasledstvo - subjektivna sprememba tožbe - privolitev v spremembo tožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Skupnosti stanovalcev so bile po prvem odstavku 73. člena prej veljavnega ZSG pravne osebe in so takrat imele tudi pravdno sposobnost, vendar je ZSG na podlagi 1. točke prvega odstavka 159. člena SZ prenehal veljati. Skupnosti stanovalcev so zato z 19.10.1991 izgubile lastnost pravne osebe.
V prehodnem obdobju do sklenitve pogodb po 22. členu SZ so lahko delovale kot nosilci pravic in obveznosti materialnega prava, pravdno sposobnost pa so imele samo, če so bile registrirane kot pravne osebe.
Zahteva utemeljeno graja stališče obeh sodišč, da zaradi pravnega nasledstva lastnikov stanovanj po stanovanjski skupnosti ni bila potrebna njihova privolitev v subjektivno spremembo tožbe, kot to zahtevajo določbe 187. člena ZPP. V primerljivih procesnih situacijah je vrhovno sodišče že večkrat zavzelo stališče, da univerzalno pravno nasledstvo ne more nadomestiti pomanjkanja pravne subjektivitete stranke v času vložitve tožbe.
preživljanje razvezanega zakonca - tožba za preživnino - nepreskrbljenost zakonca - retroaktivna uporaba zakona
Novelirani 81.a člena ZZZDR ima enako vsebino, kakršno je imel prejšnji 81. člen ZZZDR po razlagi sodne prakse, zato prisoja preživnine na podlagi posebne tožbe po 81.a členu ZZZDR ne pomeni retroaktivne uporabe zakona.
izpraznitvena tožba - nezakonita uporaba - smrt najemnika - odhod roditelja v drugo državo - položaj otroka - dodelitev otroka - pravica skleniti najemno pogodbo
Odhod matere z bivšo JLA v drugo državo je takrat za petletno toženčevo hčerko pomenil trajnejšo prekinitev stikov z materjo, kar je bilo zanjo primerljivo z materino smrtjo. Zato je njen položaj v zvezi s stanovanjem, v katerem je dejansko živela, primerljiv s položajem otroka kot ožjega družinskega člana po smrti najemnika v smislu 56. člena SZ. Po materinem odhodu je v skladu s prvim odstavkom 56. člena SZ toženčeva hči pridobila pravico skleniti najemno pogodbo s tožnico, njen zakoniti zastopnik pa je bil toženec. Materialnopravno pravilni so torej razlogi obeh sodišč, da toženec kot otrokov ožji družinski član svojo pravico uporabljati sporno stanovanje izvaja iz otrokove pravice, kar hkrati pomeni, da ni podana situacija nezakonite uporabe stanovanja iz 58. člena SZ.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23699
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ 325.
zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi izpodbijanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja, ali je obsojenec z načinom vožnje kršil dolžnostno ravnanje, je pravne narave in je zato pravnomočno sodbo v tem pogledu mogoče izpodbijati tudi z zahtevo za varstvo zakonitosti, vendar mora biti v takem primeru izhodišče dejansko stanje, kot je ugotovljeno v pravnomočni odločbi.
Če obrazložitev sodbe na podlagi določenih dokazov ugotavlja drugačno dejansko stanje, kot ga vidi vložnik zahteve za varstvo zakonitosti na podlagi drugih dokazov, to ne predstavlja kršitve postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
Iste okoliščine so lahko hkrati podlaga za sklepanje o obstoju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti na eni in neogibnosti pripora na drugi strani. Ugotovljena visoka stopnja obdolženčeve ponovitvene nevarnosti na podlagi dejstva, da vzgojni ukrepi, ki so mu bili izrečeni za istovrstna kazniva dejanja, na obdolženca očitno niso imeli vpliva, da naj bi obravnavana kazniva dejanja storil kljub dejstvu, da zoper njega tečejo štirje kazenski postopki zaradi kaznivih dejanj tatvine ter da naj bi tri od štirih dejanj, zajetih v obtožnici, storil v istem mesecu, ko je bil priprt, utemeljujejo presojo, da je odreditev pripora neogibno potrebna.