Po določbi II. odstavka 53. člena ZKP se namreč šteje, da je podan predlog za pregon, v kolikor je oškodovanec sam podal ovadbo. V določbi II. odstavka 147. člena ZKP pa je navedeno, da se ovadba lahko poda ustno, lahko pa tudi po telefonu. Posebne obličnosti za podajo kazenske ovadbe tako zakon ne zahteva. Glede na to, da je oškodovanec po dejanju po telefonu sam obvestil policiste, ki so tako izvedeli za kaznivo dejanje po prijavi oškodovanca in z njim nato opravili razgovor, so utemeljene pritožbene navedbe, da je predlog za pregon oškodovanec podal in da je z njegovim ravnanjem tudi njegova volja za pregon jasno izražena.
ZUKZ člen 20, 20. ZOR člen 387, 387/1, 387/2, 387, 387/1, 387/2.
pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - razmerja z mednarodnim elementom - svoboda urejanja obligacijskih razmerij
Sporočilo tožene stranke, da "izplačilo 2,984.029, 05 din z obrestmi ni sporno in bo izvršeno po navodilih vaše (to je tožeče stranke") je tudi po mnenju pritožbenega sodišča jasno in tako določno, da zadošča dejanskemu stanu iz 2. odst. 387. čl. ZOR, to pa v posledici pomeni pretrganje zastaranja (1. odst. 387. čl. ZOR).
Sodišče prve stopnje je predmetni spor pravilno presodilo po slovenskem pravu, saj sta se obe pravdni stranki v svojih izvajanjih sklicevali na ZOR (ki je bil ob sklenitvi pogodbe mimogrede tudi bosansko pravo), kar pomeni, da sta pravo izbrali (argumentom a contrario k 1. odst. 20. čl. ZMZP). Uporaba slovenskega prava pa je še v skladu z načelom karakteristične izpolnitve, ki je uveljavljeno v teoriji in praksi in, po katerem je za določitev prava odločilen sedež stranke, na katero se karakteristična izpolnitev nanaša. V spornem primeru je to obveznost tožene stranke, ki je slovenski gospodarski subjekt, da v skladu s sklenjeno pogodbo, plača tožeči stranki ceno za nesporno dobavljeno blago.
dokazno breme - negativno dejstvo - nastanek obveznosti
Tožena stranka je ugovarjala, da obveznosti nima v svoji evidenci, s čimer je zatrjevala tim. negativno dejstvo, ki ga ne more dokazovati, kot zahteva 219. člen ZPP/77, ne pa, da njena obveznost do tožeče stranke ne obstaja. Vendar pa ugovor, da obveznosti nima v svoji evidenci, ne vpliva na njeno obveznost plačila vtoževanih terjatev, saj obveznost ne nastane z vpisom v interno evidenco, temveč s sklenitvijo pogodbe.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 53, 53/2, 61, 61/1. ZPP člen 435, 435/2, 435, 435/2.
ugovor zoper izvršilni sklep - pravnomočnost - delna razveljavitev sklepa o izvršbi - verodostojna listina
Ker je dolžnik (obrazloženo) le deloma ugovarjal 1. tč. izreka sklepa o izvršbi, je sodišče prve stopnje nepravilno razveljavilo 2. tč. izreka sklepa o izvršbi (tim. dovolilni del) v celoti in s tem določilo, da naj bi se postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog nadaljeval tudi glede neizpodbijanega dela 1. tč. izreka sklepa o izvršbi; ta del je že po samem zakonu postal pravnomočen (prim. 2. odst. 435. člena ZPP/99) in sodišče v pravdnem postopku o njem ne bi smelo razsojati.
Sodišče prve stopnje je pravilno, sklicujoč se na I. odstavek 421. člena Zakona o kazenskem postopku, odločilo, da oškodovanec kot tožilec, ki ni naveden med tistimi, ki lahko vložijo zahtevo za varstvo zakonitosti, pravice do vložitve tega izrednega pravnega sredstva nima.
neobrazložen ugovor - dokaz - verodostojna listina
Za svojo navedbo, da je zaradi neskladnosti knjigovodskih podatkov pozval upnika, naj predloži manjkajoče podatke, dolžnik ni predložil ustreznega dokaza (npr. dopisa), zato je ugovor neobrazložen.
Ničnostna (oz. izpodbojna) tožba je predvidena z ZGD kot posebnim predpisom. Zato se pravni interes za vložitev takšne tožbe predpostavlja ter ga ni treba ne zatrjevati in ne izkazovati.
Najprej se kot procesna predpostavka ugotavlja pravočasnost tožbe, šele nato pa pravna korist zanjo.
Ker mora vsaka vloga (tako tudi pritožba) vsebovati vsebino izjave, se v postopku pred sodiščem druge stopnje ni mogoče sklicevati na vlogo, ki je bila vložena v postopku pred sodiščem prve stopnje oz. na navedbe v njej.
Vsak sklep je samostojen pravni akt, rezultat samostojno oblikovane volje družbe (na skupščini), kar pomeni, da je tudi splošno načelo o ničnosti (in izpodbojnosti) treba konkretizirati na konkretni pravni akt skupščine.
Tisto, kar ZGD sporoča, je tako pomembno, da mora biti urejeno že v njem kot temeljnem predpisu (gospodarskih družb). ZGD pa ne daje upravičenja in pravovarstvenega zahtevka na ugotovitev pravnega neobstoja skupščinskih sklepov.
Zahtevo za obnovo pravnomočno končanega kazenskega postopka je potrebno zavrniti, ko predloženi dokazi niso takšni, da bi sami zase ali skupaj z že izvedenimi povzročili oprostitev obsojenca ali njegovo obsodbo po milejšem zakonu.
ZPPSL člen 144, 144/1, 144/3, 144, 144/1, 144/3. ZIZ člen 1, 1/2, 17, 17/2, 17/2-2, 1, 1/2, 17, 17/2, 17/2-2.
stečajni postopek - upravna odločba - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - ugovor
Pravnomočne in dokončne odločbe, izdane v upravnem postopku, so izvršljive odločbe upravnega postopka in so izvršilni naslov na podlagi 2. točke 2. odst. 17. člena v zvezi z 2. odst. 1. čl. ZIZ.
S prerekanjem terjatve, o obstoju katere je bilo odločeno s pravnomočno upravno odločbo, ni mogoče posegati v učinke res iudicata. Zato je mogoče prerekati takšno terjatev le iz razlogov, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v postopku individualne izvršbe.
Če tožnica v trenutku prometne nezgode ni bila pripeta z varnostnim pasom, je soodgovorna za utrpelo škodo, ki je bila v vzročni zvezi s to opustitvijo in sicer ne glede na to, ali je bila neuporaba varnostnega pasu sankcionirana z ZTVCP.
Pravda, ki se za navadna sospornika konča z različnim uspehom, ima za posledico tudi povsem različno stroškovno odločbo za sospornika. Tisti, ki je v pravdi propadel, mora nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Drugi, ki je v pravdi delno uspel, pa je upravičen do povračila stroškov glede na doseženi uspeh.
Pogodbo o odstopu terjatev zaradi plačila in v zavarovanje, na podlagi katere je upnik zahteval dovolitev izvršbe (1. odst. 23. člena ZIZ) ni mogoče uvrstiti med nobeno od listin, ki se po 2. odst. 23. člena štejejo za verodostojne. Dolžnik je tako (obrazloženo) ugovarjal izdanemu sklepu o izvršbi že iz razloga iz 2. tč. 55. člena ZIZ.
ZPP (1977) člen 212, 212. ZPPSL člen 36, 36/1, 36/2, 36, 36/1, 36/2.
prekinitev postopka - postopek prisilne poravnave
V predmetni zadevi gre že od 31.3.1998 (izvršilni sklep na podlagi 2. odst. 55.a člena ZIP - redna št. 6 spisa) za postopek v gospodarskem sporu po pravilih za izdajo plačilnega naloga, ki pa se zaradi dne 6.7.1998 začetega postopka prisilne poravnave proti toženi stranki, po zakonu ni prekinil.
Specialni postopkovni določili, razvidni iz 1. in 2. odst. 36. člena ZPPSL se izrecno nanašata na izvršilni postopek.
Odvzem motorne žage, ki ni obtoženčeva last na podlagi določbe 2. odst. 69. čl. KZ je bil nezakonit. Motorne žage se nahajajo v prosti prodaji in jih je mogoče kupiti brez kakršnihkoli omejitev. Zato ni mogoče pritrditi stališču izpodbijane sodbe, da razlogi splošne varnosti terjajo odvzem takšnega predmeta.
Sklep o zavrženju obtožnega predloga je nezakonit in nepravilen, ker je sodišče prve stopnje izhajalo iz napačne predpostavke, da mora oškodovanec skladno z določbo 76. člena ZKP podpisati tudi predlog za kazenski pregon. Ker je oškodovanec sam podal kazensko ovadbo (ustno ovadbo po telefonu), se po določbi 2. odst. 53. čl. ZKP šteje, da je s tem podal tudi predlog za pregon.
spor majhne vrednosti - napoved pritožbe - pravočasnost
V predmetnem gospodarskem sporu majhne vrednosti je bila tožena stranka dolžna pritožbo zoper sodbo napovedati v prekluzivnem zakonskem roku 8 dni. Kadar je vloga po zakonu vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je pristojnemu sodišču izročena, preden se rok izteče, oziroma, če je kot priporočena pošiljka oddana na pošto, preden se rok izteče.
Zaradi zamude z napovedjo pritožbe je tožena stranka izgubila pravico do pritožbe, saj se zoper sodbo lahko pritoži samo stranka, ki je pravočasno napovedala pritožbo.
ZOR člen 360, 360/1, 360, 360/1. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 53, 53/2, 61, 61/1.
obrazložitev ugovora - menica - zastaranje
Dolžnik je (med drugim) ugovarjal tudi iz razloga zastaranja uveljavljane (menične) terjatve. Ker z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti (1. odst. 360. člena ZOR), je dolžnikova trditev takšna, da bi lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnično; zato je ugovor potrebno šteti za obrazložen.
Ker je od prestane zaporne kazni na eno leto poteklo več kot pet let in ker obdolženec v tem roku ni storil novega kaznivega dejanja, sodišče prve stopnje pri odmeri kazni te obsodbe, četudi še ni bila izbrisana iz kazenske evidence, ne bi smelo upoštevati kot obteževalno okoliščino; po zakonu so namreč prenehale vse njene pravne posledice in obdolženec glede te sodbe velja za neobsojenega.