Dogovor, da se bo upnik poplačal iz denarja, ki ga bo prejel na račun dolžnice, ne pomeni, da dolžničina obveznost preneha, čeprav upnik tega denarja ne prejme. Gre za dogovor o načinu izpolnitve in če takšna izpolnitev ni uspešna, je dolžnica še vedno v zavezi.
Če tožnica v trenutku prometne nezgode ni bila pripeta z varnostnim pasom, je soodgovorna za utrpelo škodo, ki je bila v vzročni zvezi s to opustitvijo in sicer ne glede na to, ali je bila neuporaba varnostnega pasu sankcionirana z ZTVCP.
Zahtevo za obnovo pravnomočno končanega kazenskega postopka je potrebno zavrniti, ko predloženi dokazi niso takšni, da bi sami zase ali skupaj z že izvedenimi povzročili oprostitev obsojenca ali njegovo obsodbo po milejšem zakonu.
Navedba, da ni prejel računa, ni pravno upoštevana, ker dolžnik z njo ne ugovarja temelju ali višini terjatve, saj (poslovna) terjatev ne nastane s prejemom računa, temveč s sklenitvijo pravnega posla (pogodbe).
Tudi predlog za izdajo začasne odredbe mora biti v skladu s 4. odstavkom 40. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ taksiran. Če navedena taksa tudi po pozivu stranki ni plačana, se šteje, da je upnik predlog za izdajo začasne odredbe umaknil.
(Poslovna) terjatev ne nastane z izročitvijo računa dolžniku, temveč s sklenitvijo pravnega posla med upnikom in dolžnikom, kateri dolžnik ni oporekal. Račun je le potrditev dogovorjenega.
spor majhne vrednosti - napoved pritožbe - pravočasnost
V predmetnem gospodarskem sporu majhne vrednosti je bila tožena stranka dolžna pritožbo zoper sodbo napovedati v prekluzivnem zakonskem roku 8 dni. Kadar je vloga po zakonu vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je pristojnemu sodišču izročena, preden se rok izteče, oziroma, če je kot priporočena pošiljka oddana na pošto, preden se rok izteče.
Zaradi zamude z napovedjo pritožbe je tožena stranka izgubila pravico do pritožbe, saj se zoper sodbo lahko pritoži samo stranka, ki je pravočasno napovedala pritožbo.
Ne gre za storitev kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe zaradi izzvanosti z nedostojnim ravnanjem oškodovanca saj se takšno njegovo ravnanje nanaša na čas pred storitvijo kaznivega dejanja.
Pravda, ki se za navadna sospornika konča z različnim uspehom, ima za posledico tudi povsem različno stroškovno odločbo za sospornika. Tisti, ki je v pravdi propadel, mora nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Drugi, ki je v pravdi delno uspel, pa je upravičen do povračila stroškov glede na doseženi uspeh.
Sodišče prve stopnje je pravilno pravno opredelilo obravnavano kaznivo dejanje, kot kaznivo dejanje ropa po čl. 213/3 in 1 KZ, ker so oškodovanko najprej udarili, nato pa so stopnjevali silo, ker se je upirala. Zato pritožbena izvajanja, da je bila uporabljena večja sila od dogovorjene in da naj bi šlo za kaznivo dejanje velike tatvine, storjene na posebno predrzen način, niso utemeljene. Vsem štirimi obtožencem je bila izrečena pravična kazen in so bile dovolj upoštevane vse številke olajševalne okoliščine, pa tudi doprinos posameznega obtoženca k kaznivem dejanju.
Zavrženje nasprotne tožbe s sklepom je preuranjeno tudi, če je zasebna tožba vložena zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po čl. 171 KZ, ker je mogoče to pravno opredelitev spremeniti v kaznivo dejanje razžalitve po čl. 169 KZ. Šele od odločitve o zasebni tožbi je odvisno, ali je nasprotna tožba dovoljena ali pa pomeni prepozno zasebno tožbo.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - bistveno zmanjšana prištevnost - pogoj
Če je izvedenec psihiater v postopku na prvi stopnji ugotovil, da ni pogojev za izrek obveznega psihiatričnega zdravljenja bistveno zmanjšano prištevnemu storilcu, in je sodišče prve stopnje o tem zavzelo v izpodbijani sodbi ustrezno obrazloženo stališče, takšne odločitve s pritožbo ni mogoče izpodbiti, če v njej niso navedena nova dejstva.
Če je obtoženec, ki je bil v času storitve kaznivega dejanja policist, v preklicu prvotnega popolnega in natančnega priznanja sklicuje na duševno stisko zaradi strahu pred priporom, spremenjenega zagovora ni mogoče preverjati s pomočjo izvedenca psihiatra, ki je sicer ugotovil obtoženčevo prištevnost v času storitve in v času prvotenga priznanja.
dokazno breme - negativno dejstvo - nastanek obveznosti
Tožena stranka je ugovarjala, da obveznosti nima v svoji evidenci, s čimer je zatrjevala tim. negativno dejstvo, ki ga ne more dokazovati, kot zahteva 219. člen ZPP/77, ne pa, da njena obveznost do tožeče stranke ne obstaja. Vendar pa ugovor, da obveznosti nima v svoji evidenci, ne vpliva na njeno obveznost plačila vtoževanih terjatev, saj obveznost ne nastane z vpisom v interno evidenco, temveč s sklenitvijo pogodbe.
ZPPSL člen 144, 144/1, 144/3, 144, 144/1, 144/3. ZIZ člen 1, 1/2, 17, 17/2, 17/2-2, 1, 1/2, 17, 17/2, 17/2-2.
stečajni postopek - upravna odločba - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - ugovor
Pravnomočne in dokončne odločbe, izdane v upravnem postopku, so izvršljive odločbe upravnega postopka in so izvršilni naslov na podlagi 2. točke 2. odst. 17. člena v zvezi z 2. odst. 1. čl. ZIZ.
S prerekanjem terjatve, o obstoju katere je bilo odločeno s pravnomočno upravno odločbo, ni mogoče posegati v učinke res iudicata. Zato je mogoče prerekati takšno terjatev le iz razlogov, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v postopku individualne izvršbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno, sklicujoč se na I. odstavek 421. člena Zakona o kazenskem postopku, odločilo, da oškodovanec kot tožilec, ki ni naveden med tistimi, ki lahko vložijo zahtevo za varstvo zakonitosti, pravice do vložitve tega izrednega pravnega sredstva nima.
Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, mora predlagatelj obenem, ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje (4. odst. 117. člena ZPP). Navedeno zakonsko določbo je potrebno interpretirati tako, da morata biti obe procesni dejanji sočasni. Tožeča stranka zato ni upravičena predlagati vrnitve v prejšnje stanje šele po prejemu sklepa o zavrženju prepozne pritožbe, če je ob vložitvi pritožbe morala vedeti, da je potekel rok za pritožbo.