ZOR člen 500, 500/1, 515, 515/1, 500, 500/1, 515, 515/1.
pravna zmota - subjektivni rok - izguba pravice
Pravice kupca, ki je pravočasno obvestil prodajalca o pravni ali stvarni napaki ugasnejo po enem letu od dneva, ko je kupec izvedel za pravno napako oziroma v enem letu od dneva, ko je o skriti stvarni napaki obvestil prodajalca.
STANOVANJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL45332
ZOR člen 183, 189, 189/2, 190, 183, 189, 189/2, 190. SZ člen 117, 117/1, 117/5, 117, 117/1, 117/5.
odgovornost v zvezi z obveznostjo sklenitve pogodbe - dolžnost kontrahitranja - odškodninska odgovornost - popolna odškodnina - škodni dogodek - denar - vzročna zveza
Škoda zaradi kršitve dolžnosti sklenitve pogodbe za odkup stanovanja po Stanovanjskem zakonu je lahko razlika med najemnino, ki jo je upravičenec moral plačevati kot najemnik v času od nastopa kontrahirne dolžnosti do dejanske sklenitve pogodbe, ter stroški, ki bi jih imel, če bi bil v tem času že lastnik stanovanja. Škoda je zmanjšana s koristjo, ki jo je imel upravičenec od tega, da je z denarjem v višini kupnine v vmesnem času lahko razpolagal. Ni pravne podlage za in je v nasprotju z načelom denarnega nominalizma preračunavanje tolarskega zneska kupnine v protivrednost v nemških markah.
Tožnik ne more v pritožbi uspešno zahtevati naj mu sodišče prisodi več ali nekaj drugega kot je s tožbenim zahtevkom zahteval, ker sodišče odloča le v mejah postavljenih zahtevkov.
Glede na to, da tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek uveljavlja na poslovni podlagi, to je, da je opravljala posle upravnika kot pooblaščena organizacija (drugi odstavek 145. člena Stanovanjskega zakona; SZ), pritožbeno sodišče opozarja, da se lahko tožeča stranka na to določbo sklicuje le, če je pred uveljavitvijo SZ sklenila pogodbo o upravljanju s hišnim svetom ali stanovanjsko skupnostjo.
dejavnost - gospodarska javna služba - odvoz smeti
Če tožeča stranka (komunalno podjetje) redno prihaja do bivališča tožene stranke z namero, da odpelje odpadke, to pomeni, da storitve opravlja, čeprav ji tožena stranka ne pripravi smeti.
Za razmerje med tožečo stranko - najemodajalcem in toženo stranko - najemnikom, ni pomembno, kakšen je bil dogovor med najemnikom in njegovo znanko v zvezi z vrnitvijo v najem vzetega vozila.
ugovor dolžnika - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Tudi ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik ne predloži dokazov, je šteti za obrazložen, če je narava dejstev, s katerimi ga utemeljuje takšna, da zanje ni mogoče predložiti dokazov (negativna dejstva, sporen obstoj podlage obveznosti).
ZOR člen 939, 939/1, 939, 939/1. ZD člen 142, 142/1, 142, 142/1.
subrogacija - subrogacija - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Z izplačilom odškodnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane odškodnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo.
hišniško stanovanje - sklenitev najemne pogodbe - stanovanjska pravica - pravica do začasne uporabe stanovanja
Ne glede na različno imenovanje stanovanjske pravice na hišniškem stanovanju, pa so vsakokrat veljavni stanovanjski predpisi vsebinsko enako opredeljevali to pravico in sicer tako, da je bila strogo vezana na osebo, ki je opravljala hišniška, kurjaška ali podobna dela. Bistvena značilnosti je bila, da te pravice ni bilo mogoče prenesti na uporabnike in da zaradi tega, ker je hišnik morebiti prenehal opravljati hišniška dela, stanovanje ni spremenilo lastnosti hišniškega stanovanja. Stanovanjska pravica torej ni prešla na tožnico in zato tožnica tudi ni upravičena do sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas z neprofitno najemnino, kot to v tožbi zahteva.
Če tožena stranka ni dokazala svojih trditev, da je izpraznila sporne sobe v samskem domu, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku na izpraznitev samske sobe. Izselitev iz sobe še ne pomeni izpraznitve prostorov.
ZPP (1977) člen 355, 355/1, 370, 370/1, 355, 355/1, 370, 370/1. ZOR člen 360, 360/3, 360, 360/3.
zastaranje - pritožbene novote v dopolnitvi pritožbe
Če utemeljenosti prič šele v pritožbi uveljavljanega ugovora zastaranja ni mogoče preizkusiti na podlagi dejstev, ugotovljenih v razlogih izpodbijane sodbe, narekuje to njeno razveljavitev na podlagi določbe prvega odstavka 370. člena ZPP/77.
Če pravdna stranka šele v predlogu za obnovo opravi procesno dejanje, s katerim navaja neko dejstvo in zanj predloži dokaz, pa je imela vse možnosti, da bi to storila v rednem postopku, ni podan obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je napravilo napačne zaključke, saj ni upoštevalo predpisov, ki urejajo najem poslovnih prostorov - t.j. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. Določbe tega zakona (čl. 14, 15, 16, 17) dajejo pravni okvir, v obsegu katerega bi moralo sodišče ugotavljati dejansko stanje.
ZPP člen 137, 137/1, 339, 339/8, 137, 137/1, 339, 339/8. ZIZ člen 15, 15.
pooblaščenec - vročanje
Kadar ima stranka pooblaščenca se vročajo pisanja njemu, razen če ni v zakonu drugače določeno. Ker stranki zaradi opustitve vročitve vabila pooblaščencu ni bila dana možnost sodelovanja na rubežu, je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka absolutnega značaja.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če dolžnik v ugovoru obrazloženo izpodbija na podlagi verodostojne listine izdan sklep o izvršbi tudi v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, ima to nujno za posledico odločitev, predvideno z določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ.
Kronično slabo zdravstveno stanje v povezavi z zimskimi meseci utegne biti posebno utemeljen razlog za odlog izvršbe s prisilno izselitvijo iz stanovanja v toplejše mesece.
pobotni ugovor - odstop terjatve s pogodbo - terjatev
Za pobot morajo biti izpolnjeni vsi pogoji iz 336. člena ZOR. Eden od pogojev je, da sta terjatev in nasprotna terjatev vzajemni, torej da je upnik terjatve obenem tudi dolžnik nasprotne terjatve. Pobot torej ni mogoč, če stranka uveljavlja terjatev koga tretjega, pa čeprav bi ta privolil v takšen način prenehanja svoje terjatve.
Toženka uveljavlja v pobot preživninsko terjatev njene hčere (ki naj bi jo hči nanjo prenesla s cesijo), to pa je terjatev, ki je povezana z osebnostjo upnice (hčere). V skladu z določbo 1. odstavka 436. člena ZOR takšne terjatve ni mogoče s pogodbo prenesti na tretjega.