ZIZ člen 42, 42/1, 42/4, 42, 42/1, 42/4. ZPP člen 153, 153/1, 153/3, 212, 153, 153/1, 153/3, 212.
potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev - predujem - dokazno breme
Če izvršilni naslov vsebuje potrdilo o izvršljivosti, je dolžnik tisti, ki mora dokazati njegovo neutemeljenost. V ta namen je dolžan založiti stroške za izvedbo dokaza z izvedencem - grafologom, če zatrjuje da podpis na vročilnici ni pristen.
Stroški, ki jih je tožeča stranka pred pravdo plačala izvedencu, ki ga je sama angažirala, ni mogoče šteti za pravdne stroške, saj izvedeniško mnenje v pravdi ni bilo upoštevano in tudi ni bilo potrebno za sestavo tožbe.
Spor med tožečo in toženo stranko je treba opredeliti kot spor s področja socialne varnosti in sicer po določbi 4. alinee 3. točke 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih.
ZPP (1977) člen 355, 355/1, 370, 370/1, 355, 355/1, 370, 370/1. ZOR člen 360, 360/3, 360, 360/3.
zastaranje - pritožbene novote v dopolnitvi pritožbe
Če utemeljenosti prič šele v pritožbi uveljavljanega ugovora zastaranja ni mogoče preizkusiti na podlagi dejstev, ugotovljenih v razlogih izpodbijane sodbe, narekuje to njeno razveljavitev na podlagi določbe prvega odstavka 370. člena ZPP/77.
Delovno in socialno sodišče je pristojno odločati o individualnih delovnih sporih iz pogodb o delu za opravljanje začasnih oz. občasnih del, torej o pravicah in obveznostih, ki izvirajo iz pogodbe o delu, ki je urejena v delovnem pravu.
Dejstvo, da je nasprotni udeleženec dolžni znesek nakazal po pošti in ne na hranilno knjižico nasprotnega udeleženca, kot je bilo med strankama dogovorjeno v pogodbi, ni utemeljen razlog za nesprejem izpolnitve, zato je šteti, da je upnik od dneva nesprejema poslanega zneska v zamudi.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če dolžnik v ugovoru obrazloženo izpodbija na podlagi verodostojne listine izdan sklep o izvršbi tudi v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, ima to nujno za posledico odločitev, predvideno z določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ.
Rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka, na katerem je bila izdana sodba zaradi izostanka, teče od vročitve sodbe dalje, če je vlagatelj predloga tedaj zvedel za posledice zamude.
Kronično slabo zdravstveno stanje v povezavi z zimskimi meseci utegne biti posebno utemeljen razlog za odlog izvršbe s prisilno izselitvijo iz stanovanja v toplejše mesece.
Renta zaradi izgube preživljalca je odškodninska renta, ki krije tisto kar je oškodovanec izgubil zaradi škodnega dogodka. Take rente se zato odmeri po pravilih odškodninskega prava in po pravilih rodbinskega prava preživljanju otrok.
Ker je sodišče prve stopnje dvakrat vezano denarno vlogo zapustnika seštelo, čeprav je šlo za ena in ista denarna sredstva obogatena z obrestmi, je zmotno ugotovilo obseg zapuščine kar narekuje razveljavitev sklepa o dedovanju.
ZOR člen 500, 500/1, 515, 515/1, 500, 500/1, 515, 515/1.
pravna zmota - subjektivni rok - izguba pravice
Pravice kupca, ki je pravočasno obvestil prodajalca o pravni ali stvarni napaki ugasnejo po enem letu od dneva, ko je kupec izvedel za pravno napako oziroma v enem letu od dneva, ko je o skriti stvarni napaki obvestil prodajalca.
Če je v tožbi priloženem policijskem predlogu za uvedbo postopka o prekršku kot povzročitelj prometne nezgode, na katero se tožbeni zahtevek nanaša, navedena oseba, različna od toženca, ni mogoče izdati zamudne sodbe.
Tožnik je kupil osebni avtomobil, ki mu je bil kasneje zasežen (kot domnevno ukraden) od podjetja (toženke), ki je bila v okviru svoje dejavnosti pooblaščena za prodajo osebnih vozil. Za tožnika kot kupca je torej tožena stranka - prodajalec in zato v tej vlogi, ob morebitnem obstoju, tudi odgovorna za pravne napake v skladu z določilom 508. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih. Iz tega razloga je neutemeljen ugovor pasivne legitimacije kot tudi zahteva po ugotovitvi identitete prejšnjega lastnika vozila.
Tožnik je od toženke - zavarovalnice upravičen zahtevati povrnitev škode, ki mu je nastala na avtu po neznanem vozniku na parkirišču, če je imel sklenjeno veljavno zavarovanje za tak primer (delno kasko zavarovanje s kombinacijo D in H).
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ženitna pogodba vsebuje vse kar je treba za oporoko pred pričami, je pravilno štelo, da gre za oporoko. Zato je neutemeljen ugovor nujne dedinje, da gre za nedovoljeno dedovanje na podlagi dedne pogodbe.
Ker drugotožena stranka ni dokazala pravnega naslova za bivanje v stanovanju, najemnici pa je bilo stanovanje veljavno odpovedano, je v stanovanju brez pravnega naslova.
Sodišče prve stopnje je napravilo napačne zaključke, saj ni upoštevalo predpisov, ki urejajo najem poslovnih prostorov - t.j. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. Določbe tega zakona (čl. 14, 15, 16, 17) dajejo pravni okvir, v obsegu katerega bi moralo sodišče ugotavljati dejansko stanje.
Glede na to, da tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek uveljavlja na poslovni podlagi, to je, da je opravljala posle upravnika kot pooblaščena organizacija (drugi odstavek 145. člena Stanovanjskega zakona; SZ), pritožbeno sodišče opozarja, da se lahko tožeča stranka na to določbo sklicuje le, če je pred uveljavitvijo SZ sklenila pogodbo o upravljanju s hišnim svetom ali stanovanjsko skupnostjo.