Glede na to, da tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek uveljavlja na poslovni podlagi, to je, da je opravljala posle upravnika kot pooblaščena organizacija (drugi odstavek 145. člena Stanovanjskega zakona; SZ), pritožbeno sodišče opozarja, da se lahko tožeča stranka na to določbo sklicuje le, če je pred uveljavitvijo SZ sklenila pogodbo o upravljanju s hišnim svetom ali stanovanjsko skupnostjo.
Navedba druge stranke kot tožeče v izreku sodbe od pravilne navedbe te stranke v uvodu in obrazložitvi sodbe pomeni absolutno procesno kršitev po 13. tč. 2. odst. 354. člena ZPP.
Spor med tožečo in toženo stranko je treba opredeliti kot spor s področja socialne varnosti in sicer po določbi 4. alinee 3. točke 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih.
ZPP (1977) člen 355, 355/1, 370, 370/1, 355, 355/1, 370, 370/1. ZOR člen 360, 360/3, 360, 360/3.
zastaranje - pritožbene novote v dopolnitvi pritožbe
Če utemeljenosti prič šele v pritožbi uveljavljanega ugovora zastaranja ni mogoče preizkusiti na podlagi dejstev, ugotovljenih v razlogih izpodbijane sodbe, narekuje to njeno razveljavitev na podlagi določbe prvega odstavka 370. člena ZPP/77.
ZIP člen 223, 224, 225, 226, 227, 223, 224, 225, 226, 227.
opustitev
Glede na zanesljive ugotovitve prvostopnega sodišča, utemeljeno oprte na ugotovitve sodnega izvršitelja, je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da so s strani dolžnikov postavljene ovire onemogočale uporabo poti, do katere je upravičena upnica. Neutemeljene pritožbene trditve torej ne morejo izpodbiti pravilnih dejanskih ugotovitev prvostopnega sodišča in pravilne materialnopravne zavrnitve ugovora.
ZPP člen 137, 137/1, 339, 339/8, 137, 137/1, 339, 339/8. ZIZ člen 15, 15.
pooblaščenec - vročanje
Kadar ima stranka pooblaščenca se vročajo pisanja njemu, razen če ni v zakonu drugače določeno. Ker stranki zaradi opustitve vročitve vabila pooblaščencu ni bila dana možnost sodelovanja na rubežu, je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka absolutnega značaja.
Čeprav dedič v postopku pred sodiščem prve stopnje ni izločeval premoženja, ki naj bi predstavljal njegov prispevek k pridobiti, to lahko stori v pritožbenem postopku (novota).
ZOR člen 500, 500/1, 515, 515/1, 500, 500/1, 515, 515/1.
pravna zmota - subjektivni rok - izguba pravice
Pravice kupca, ki je pravočasno obvestil prodajalca o pravni ali stvarni napaki ugasnejo po enem letu od dneva, ko je kupec izvedel za pravno napako oziroma v enem letu od dneva, ko je o skriti stvarni napaki obvestil prodajalca.
Če je v tožbi priloženem policijskem predlogu za uvedbo postopka o prekršku kot povzročitelj prometne nezgode, na katero se tožbeni zahtevek nanaša, navedena oseba, različna od toženca, ni mogoče izdati zamudne sodbe.
Ker drugotožena stranka ni dokazala pravnega naslova za bivanje v stanovanju, najemnici pa je bilo stanovanje veljavno odpovedano, je v stanovanju brez pravnega naslova.
Tožnik je kupil osebni avtomobil, ki mu je bil kasneje zasežen (kot domnevno ukraden) od podjetja (toženke), ki je bila v okviru svoje dejavnosti pooblaščena za prodajo osebnih vozil. Za tožnika kot kupca je torej tožena stranka - prodajalec in zato v tej vlogi, ob morebitnem obstoju, tudi odgovorna za pravne napake v skladu z določilom 508. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih. Iz tega razloga je neutemeljen ugovor pasivne legitimacije kot tudi zahteva po ugotovitvi identitete prejšnjega lastnika vozila.
Če stvari fizično ni mogoče razdeliti tako, da prejme vsak solastnik stvari v vrednosti svojega solastninskega deleža, odloči sodišče, da mora tisti solastnik, ki je prejel večjo vrednost, izplačati solastniku oziroma solastnikom, ki so prejeli manjšo vrednost, razliko v vrednosti v roku, ki ne sme biti daljši kot tri mesece, razen če se udeleženci drugače dogovorijo.
Sodišče prve stopnje je napravilo napačne zaključke, saj ni upoštevalo predpisov, ki urejajo najem poslovnih prostorov - t.j. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. Določbe tega zakona (čl. 14, 15, 16, 17) dajejo pravni okvir, v obsegu katerega bi moralo sodišče ugotavljati dejansko stanje.
Ker tožena stranka ni izkazala, da je nabavljeni material, ki ga je kupila pri tožeči stranki porabila za njeno poslovalnico in tudi ni bil predmet dokončnega dogovora med njima o obračunu najemnine in stroškov za poslovalnico, ki jih je tožeča stranka dolgovala toženi stranki, mora toženec plačati račune, ki so predmet pravde, tožeči stranki.