ZOR člen 500, 500/1, 515, 515/1, 500, 500/1, 515, 515/1.
pravna zmota - subjektivni rok - izguba pravice
Pravice kupca, ki je pravočasno obvestil prodajalca o pravni ali stvarni napaki ugasnejo po enem letu od dneva, ko je kupec izvedel za pravno napako oziroma v enem letu od dneva, ko je o skriti stvarni napaki obvestil prodajalca.
Če je v tožbi priloženem policijskem predlogu za uvedbo postopka o prekršku kot povzročitelj prometne nezgode, na katero se tožbeni zahtevek nanaša, navedena oseba, različna od toženca, ni mogoče izdati zamudne sodbe.
Tožnik je kupil osebni avtomobil, ki mu je bil kasneje zasežen (kot domnevno ukraden) od podjetja (toženke), ki je bila v okviru svoje dejavnosti pooblaščena za prodajo osebnih vozil. Za tožnika kot kupca je torej tožena stranka - prodajalec in zato v tej vlogi, ob morebitnem obstoju, tudi odgovorna za pravne napake v skladu z določilom 508. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih. Iz tega razloga je neutemeljen ugovor pasivne legitimacije kot tudi zahteva po ugotovitvi identitete prejšnjega lastnika vozila.
Za razmerje med tožečo stranko - najemodajalcem in toženo stranko - najemnikom, ni pomembno, kakšen je bil dogovor med najemnikom in njegovo znanko v zvezi z vrnitvijo v najem vzetega vozila.
ZGD člen 75, 75/4, 75, 75/4. ZPP člen 19, 19/1, 481, 481/1, 481/1-2, 19, 19/1, 481, 481/1, 481/1-2.
stvarna pristojnost - gospodarski spor - samostojni podjetnik posameznik
Zakon o pravdnem postopku v 2. točki prvega odstavka 481. člena sprejema subjektivno - objektivno koncepcijo gospodarskega spora. Če ena od strank v času po začetku postopka preneha biti gospodarski subjekt, se okrajno sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 19. člena ne more izreči za stvarno nepristojno in zadeve odstopiti okrožnemu sodišču (kot gospodarski spor).
Kljub temu, da v pravdah zaradi motenja posesti ZPP določa krajši, torej 8-dnevni rok za odgovor na tožbo, napačen pravni pouk sodišča o dolžini roka za odgovor na tožbo toženi stranki ne more biti v škodo.
Ker drugotožena stranka ni dokazala pravnega naslova za bivanje v stanovanju, najemnici pa je bilo stanovanje veljavno odpovedano, je v stanovanju brez pravnega naslova.
Za spor o vrnitvi republiške štipendije ni predpisana stvarna pristojnost delovnega in socialnega sodišča. Taka pristojnost je predpisana za spor o vrnitvi kadrovske štipendije.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ženitna pogodba vsebuje vse kar je treba za oporoko pred pričami, je pravilno štelo, da gre za oporoko. Zato je neutemeljen ugovor nujne dedinje, da gre za nedovoljeno dedovanje na podlagi dedne pogodbe.
Tožnik je od toženke - zavarovalnice upravičen zahtevati povrnitev škode, ki mu je nastala na avtu po neznanem vozniku na parkirišču, če je imel sklenjeno veljavno zavarovanje za tak primer (delno kasko zavarovanje s kombinacijo D in H).
pobotni ugovor - odstop terjatve s pogodbo - terjatev
Za pobot morajo biti izpolnjeni vsi pogoji iz 336. člena ZOR. Eden od pogojev je, da sta terjatev in nasprotna terjatev vzajemni, torej da je upnik terjatve obenem tudi dolžnik nasprotne terjatve. Pobot torej ni mogoč, če stranka uveljavlja terjatev koga tretjega, pa čeprav bi ta privolil v takšen način prenehanja svoje terjatve.
Toženka uveljavlja v pobot preživninsko terjatev njene hčere (ki naj bi jo hči nanjo prenesla s cesijo), to pa je terjatev, ki je povezana z osebnostjo upnice (hčere). V skladu z določbo 1. odstavka 436. člena ZOR takšne terjatve ni mogoče s pogodbo prenesti na tretjega.
Neskladnost dodatka izvedenskega mnenja z izvedenskim mnenjem terja dopolnitev dokaznega postopka z zaslišanjem tega izvedenca ali s postavitvijo drugega izvedenca.
Rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka, na katerem je bila izdana sodba zaradi izostanka, teče od vročitve sodbe dalje, če je vlagatelj predloga tedaj zvedel za posledice zamude.
Renta zaradi izgube preživljalca je odškodninska renta, ki krije tisto kar je oškodovanec izgubil zaradi škodnega dogodka. Take rente se zato odmeri po pravilih odškodninskega prava in po pravilih rodbinskega prava preživljanju otrok.
Ker je sodišče prve stopnje dvakrat vezano denarno vlogo zapustnika seštelo, čeprav je šlo za ena in ista denarna sredstva obogatena z obrestmi, je zmotno ugotovilo obseg zapuščine kar narekuje razveljavitev sklepa o dedovanju.