Če tožena stranka ni dokazala svojih trditev, da je izpraznila sporne sobe v samskem domu, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku na izpraznitev samske sobe. Izselitev iz sobe še ne pomeni izpraznitve prostorov.
Če je v tožbi priloženem policijskem predlogu za uvedbo postopka o prekršku kot povzročitelj prometne nezgode, na katero se tožbeni zahtevek nanaša, navedena oseba, različna od toženca, ni mogoče izdati zamudne sodbe.
ZPP člen 245, 245/2, 271, 245, 245/2, 271. ZD člen 137, 137/2, 137/3, 137/4, 137, 137/2, 137/3, 137/4.
dedovanje - sporazum - overitev sporazuma pri sodniku - opozorilo na posledice
Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, sestavljen v pismeni obliki in overjen po sodniku, je veljaven, čeprav ne vsebuje zapisa, da je sodnik opozoril prednika in potomca na njegove posledice, če je izkazano, da je sodnik potomca ustno opozoril in je potomec sporazum razumel ter se z njim strinjal.
Kljub temu, da je v tožbi tožeča stranka navedla, da razdira posojilno pogodbo, pa iz nadaljnjih tožbenih navedb tožeče stranke nedvoumno izhaja, da v tem postopku zahteva le izpolnitev obveznosti tožene stranke po 8. členu navedene pogodbe. V tem pogodbenem določilu sta se stranki dogovorili, da ima tožeča stranka kot posojilodajalec pravico zahtevati vračilo celotnega dolga z obrestmi pred iztekom pogodbenega roka tudi v primeru, če posojilojemalec neredno odplačuje posojilo. Glede na to, da sodišče na pravno podlago tožbenega zahtevka ni vezano, pa se tožena stranka v pritožbi neutemeljeno sklicuje na določbo 132. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki predpisuje učinke za primer razdrtja pogodbe.
pogoji za glavno obravnavo - pravilno vabljenje - odsotnost z naroka
Pogoji za izvedbo glavne obravnave so izpolnjeni kljub odsotnosti obeh tožencev in njunega pravnega pooblaščenca - odvetnika, če so bili tako oba toženca osebno kot tudi njun pravni pooblaščenec na obravnavo pravilno vabljeni, nobeden od njih pa ni izostanka pravno upoštevno in pravočasno opravičil.
Dejstvo, da je nasprotni udeleženec dolžni znesek nakazal po pošti in ne na hranilno knjižico nasprotnega udeleženca, kot je bilo med strankama dogovorjeno v pogodbi, ni utemeljen razlog za nesprejem izpolnitve, zato je šteti, da je upnik od dneva nesprejema poslanega zneska v zamudi.
Navedba druge stranke kot tožeče v izreku sodbe od pravilne navedbe te stranke v uvodu in obrazložitvi sodbe pomeni absolutno procesno kršitev po 13. tč. 2. odst. 354. člena ZPP.
Oseba, na katero se ne razteza učinek pravnomočnosti sklepa o delitvi stvari, katere pravni interes s to odločbo ni prizadet, nima pravnega interesa za pritožbo.
Splošni pogoji za življenjsko zavarovanje ŽZ - 93 A. ZPP člen 355.
življenjsko zavarovanje - zavarovalna pogodba - plačilo odškodnine - smrt sklenitelja zavarovanja - doživetje
Zaradi smrti pokojnika ni mogoče govoriti o doživetju (že sama pomena besed smrt in doživetje se izključujeta), ker beseda doživetje glede na določila Splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje pomeni, da po dogovorjenih letih trajanja zavarovanja zavarovalna pogodba preneha, ker se izteče, sklenitelj zavarovanja (ki živi), pa dobi izplačano zavarovalno vsoto po sklenjeni zavarovalni pogodbi.
hišniško stanovanje - sklenitev najemne pogodbe - stanovanjska pravica - pravica do začasne uporabe stanovanja
Ne glede na različno imenovanje stanovanjske pravice na hišniškem stanovanju, pa so vsakokrat veljavni stanovanjski predpisi vsebinsko enako opredeljevali to pravico in sicer tako, da je bila strogo vezana na osebo, ki je opravljala hišniška, kurjaška ali podobna dela. Bistvena značilnosti je bila, da te pravice ni bilo mogoče prenesti na uporabnike in da zaradi tega, ker je hišnik morebiti prenehal opravljati hišniška dela, stanovanje ni spremenilo lastnosti hišniškega stanovanja. Stanovanjska pravica torej ni prešla na tožnico in zato tožnica tudi ni upravičena do sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas z neprofitno najemnino, kot to v tožbi zahteva.
Rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka, na katerem je bila izdana sodba zaradi izostanka, teče od vročitve sodbe dalje, če je vlagatelj predloga tedaj zvedel za posledice zamude.
Ker je na sodišču še en sodnik, ki ni bil izločen, kljub temu, da po letnem razporedu dela ni razporejen na ta oddelek, še niso podani razlogi za nujno delegacijo po 66. čl. ZPP.