ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravni interes
Dolžnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ugodilo njenemu ugovoru zoper sklep o izvršbi in ga razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba ter odločilo, da se o zahtevku in stroških odloča v pravdnem postopku, ker je s svojim ugovorom v celoti uspela.
delni umik predloga za izvršbo - pravni interes za pritožbo
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj se bo po tem sklepu izvršba nadaljevala za nižji znesek, kot je bila dovoljena s sklepom o izvršbi, zato dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo.
Na podlagi določbe 33. člena Stanovanjskega zakona je vsak od solastnikov dolžan pokriti sorazmerni del stroškov, ki nastanejo pri upravljanju in vzdrževanju večstanovanjske hiše. Dvigalo v večstanovanjski hiši je skupna naprava, ne služi le posameznim stanovanjem, ampak vsem stanovanjem v večstanovanjski hiši, tudi stanovanju tožencev, čeprav živita v pritličju, zato sta dolžna plačati sorazmerni del stroškov, ki so pri popravilu dvigal nastali.
Če lastnik stanovanja v skladu z določili 129. člena SZ prodaje ne odkloni, čeprav je bil objekt, v katerem se stanovanje nahaja, predviden za rušenje, upravičenec ne more zahtevati prodaje drugega stanovanja.
ZST člen 13, 13/1, 13, 13/1. ZPP člen 168, 168/3, 168, 168/3.
oprostitev plačila sodne takse - pogoj
Sodišče oprosti stranko plačila taks le v primeru, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali preživljajo njeni družinski člani.
enotni sospornik - združitev pravd v skupno obravnavanje - pravdni postopek - subjektivna sprememba tožbe
Če so toženci nujni enotni sosporniki in je vložena tožba le proti nekaterim izmed njih, nato pa proti drugim nova tožba, združitev pravd proti tem tožencem ne pomeni združitve zahtevkov in subjektivne spremembe tožbe na pasivni strani. Združitev pravd ima svojo podlago v določbi 313. člena ZPP, ki ne pozna združevanja pravd zaradi odpravljanja procesnih napak, razen, če bi nasprotna stranka dovolila subjektivno spremembo glede pasivne legitimacije napačno vložene tožbe.
Toženec, ki je v Ajdovščini zgradil peščeno teniško igrišče, bi moral v zimskem času poskrbeti za ustrezno zaščito takšnega igrišča glede na običajne vremenske razmere v tem kraju. Zato se ne more oprostiti odškodninske odgovornosti za škodo, do katere je prišlo, ko je zaradi sunkov burje, ki je na trenutke dosegala moč orkanskega vetra, s peščenega igrišča odnašalo pesek na fasado tožnikove hiše. Zaradi znanih vremenskih razmer v kraju, ni šlo za nepredvidljiv dogodek.
V zemljiškoknjižnem postopku se presoja, ali je zasebna listina, na podlagi katere je predlagan vpis, sestavljena v skladu z 21. in 22. členom ZZK. Izpodbojnosti pogodbe v tem postopku ni mogoče uveljavljati.
Voznik, ki se je s hitrostjo 83,95 km/h po cesti, na kateri je veljala omejitev hitrosti na 80 km/h, bližal gostilni, za katero je vedel, da ima parkirišče na drugi strani ceste in tožnika videl stati pred njo, je zaradi objektivne odgovornosti, prekoračitve hitrosti in predvidljivosti dogodka v enaki meri odgovoren za prometno nezgodo kot tožnik, ki se je nepremišljeno odločil prečkati cesto v trenutku, ko to glede na oddaljenost in hitrost prihajajočega vozila ni bilo več varno.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so podani pogoji za priznanje tuje sodne odločbe, ko je ugotavljalo, ali so izpolnjeni pogoji, ki so predpisani v določilih 86. do 92. člena ZMZP.
V primeru poškodbe pri delu je zavarovani delavec upravičen zahtevati, da mu zavarovalnica poleg zavarovalnine iz naslova zavarovanja delodajalčeve odgovornosti, plača tudi zavarovalnino na podlagi kolektivnega nezgodnega zavarovanja, čeprav je plačnik premije delodajalec.
Lastnik je dolžan poskrbeti, da njegov pes ne ogroža prometa. Povprečno skrben voznik za psa, ki se prosto giblje v bližini ceste, pričakuje, da je šolan in vajen prometa. Če nenadoma steče na cesto, je za škodo, ki jo povzroči, odgovoren lastnik psa.