ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravni interes
Dolžnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ugodilo njenemu ugovoru zoper sklep o izvršbi in ga razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba ter odločilo, da se o zahtevku in stroških odloča v pravdnem postopku, ker je s svojim ugovorom v celoti uspela.
Kadar v sklepu o izvršbi premičnine, katerih rubež je dovoljen, niso posebej naštete, dolžnik ne more uspešno ugovarjati, da gre za predmete, ki so iz izvršbe izvzeti.
ZPP člen 304, 354, 354/2, 354/2-7, 304, 354, 354/2, 354/2-7.
dokaz - izvajanje dokazov - glavna obravnava - odpoved - obrestna mera
Sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na podatke o višini obrestne mere, ki jih je že po koncu glavne obravnave pribavilo od Banke X d.d. Y. Ugotavljanje podatkov o višini obrestne mere, ki ni predpisana z zakonom (kot pri zakonskih zamudnih obrestih), predstavlja ugotavljanje dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je tako izpodbijano odločbo oprlo na dokaz, ki ga je pribavilo po koncu glavne obravnave, iz podatkov v spisu pa ni razvidno, da bi se stranki odpovedali obravnavanju tega dokaza.
Sodišče potem, ko upnik umakne predlog za izvršbo, ni več upravičeno obravnavati utemeljenosti dolžnikovega ugovora, temveč je njegova dolžnost le izdati sklep o ustavitvi postopka.
ZIP člen 18, 18/1, 35, 35/2, 36, 36/1, 55a, 55a/2, 18, 18/1, 35, 35/2, 36, 36/1, 55a, 55a/2.
sklep o izvršbi - pravnomočnost - potrdilo o izvršljivosti
Potrdilo o izvršljivost izda sodišče, ki je odločalo o terjatvi, na predlog zainteresirane stranke zaradi uveljavljanja njenih pravic v izvršilnem postopku. S takim predlogom prvostopno sodišče ni razpolagalo. Za izdajo izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je izvršilno sodišče ugotovilo delno pravnomočnost sklepa o izvršbi, ima pa funkcijo potrdila o izvršljivosti, tako prvostopno sodišče ni imelo podlage niti v spisovnem gradivu, niti v določilih ZIP.
Voznik, ki se je s hitrostjo 83,95 km/h po cesti, na kateri je veljala omejitev hitrosti na 80 km/h, bližal gostilni, za katero je vedel, da ima parkirišče na drugi strani ceste in tožnika videl stati pred njo, je zaradi objektivne odgovornosti, prekoračitve hitrosti in predvidljivosti dogodka v enaki meri odgovoren za prometno nezgodo kot tožnik, ki se je nepremišljeno odločil prečkati cesto v trenutku, ko to glede na oddaljenost in hitrost prihajajočega vozila ni bilo več varno.
V primeru poškodbe pri delu je zavarovani delavec upravičen zahtevati, da mu zavarovalnica poleg zavarovalnine iz naslova zavarovanja delodajalčeve odgovornosti, plača tudi zavarovalnino na podlagi kolektivnega nezgodnega zavarovanja, čeprav je plačnik premije delodajalec.
enotni sospornik - združitev pravd v skupno obravnavanje - pravdni postopek - subjektivna sprememba tožbe
Če so toženci nujni enotni sosporniki in je vložena tožba le proti nekaterim izmed njih, nato pa proti drugim nova tožba, združitev pravd proti tem tožencem ne pomeni združitve zahtevkov in subjektivne spremembe tožbe na pasivni strani. Združitev pravd ima svojo podlago v določbi 313. člena ZPP, ki ne pozna združevanja pravd zaradi odpravljanja procesnih napak, razen, če bi nasprotna stranka dovolila subjektivno spremembo glede pasivne legitimacije napačno vložene tožbe.
Lastnik je dolžan poskrbeti, da njegov pes ne ogroža prometa. Povprečno skrben voznik za psa, ki se prosto giblje v bližini ceste, pričakuje, da je šolan in vajen prometa. Če nenadoma steče na cesto, je za škodo, ki jo povzroči, odgovoren lastnik psa.
Toženec, ki je v Ajdovščini zgradil peščeno teniško igrišče, bi moral v zimskem času poskrbeti za ustrezno zaščito takšnega igrišča glede na običajne vremenske razmere v tem kraju. Zato se ne more oprostiti odškodninske odgovornosti za škodo, do katere je prišlo, ko je zaradi sunkov burje, ki je na trenutke dosegala moč orkanskega vetra, s peščenega igrišča odnašalo pesek na fasado tožnikove hiše. Zaradi znanih vremenskih razmer v kraju, ni šlo za nepredvidljiv dogodek.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so podani pogoji za priznanje tuje sodne odločbe, ko je ugotavljalo, ali so izpolnjeni pogoji, ki so predpisani v določilih 86. do 92. člena ZMZP.
V zemljiškoknjižnem postopku se presoja, ali je zasebna listina, na podlagi katere je predlagan vpis, sestavljena v skladu z 21. in 22. členom ZZK. Izpodbojnosti pogodbe v tem postopku ni mogoče uveljavljati.