Za opomin iz 53. člena SZ gre tudi v primeru, čeprav dopis, poslan najemniku s strani najemodajalca, v katerem ga opozarja na kršitev najemne pogodbe in zahteva odpravo kršitve, ne poimenuje opomin.
vštetje takse za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v takso za sodbo - plačevanje takse v gotovini - odmera po veljavni taksni tarifi
Plačano takso za sklep o izvršbi v višini 225 točk je potrebno na podlagi pojasnila e) k tar. št. 2 ZST všteti v takso za sodbo v višini 1200 točk.
Na podlagi 1. člena pravilnika o izdajanju in uporabi sodnih kolekov, se sodne takse, ki presegajo znesek 10.000,00 SIT plačujejo v gotovini in ne v kolkih.
Sodišče prve stopnje je očitno spregledalo, da v času odmere navedenih taks (dne 13.02.1995), še nista bila v veljavi določbi sedanjega 6. odst. tar. št. 1 in 7. odst. tar. št. 2 ZST, ki določata 100% povečanje takse.
Pritožba je nedovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo (3. odst. 358. čl. ZPP/77 v zvezi s čl. 14. ZIP). Ker je sodišče prve stopnje na podlagi upnikovega delnega umika predloga za izvršbo izdalo izpodbijani sklep, da se izvršba delno ustavi, je takšna odločitev sodišča dolžnici v korist, zato dolžnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper takšen sklep. Zato je potrebno njeno pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
Tožničina telegramska prošnja za podaljšanje pritožbenega roka ne more imeti nikakršnega vpliva na presojo vprašanja pravočasnosti pritožbe, saj zakonskih prekluzivnih rokov ne more podaljševati ne stranka sama, niti sodišče.
ugovor zoper sklep o izvršbi - verodostojna listina - dovolitev izvršbe
Ker iz ugovora dolžnika ni mogoče zaključiti, da dolžnik izpodbija sklep o izvršbi tudi v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ in stranki napotilo na pravdo. Glede na to, da dolžnik izpodbija sklep o izvršbi samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, bi moralo uporabiti določbo tretjega odstavka 62. člena ZIZ in postopek nadaljevati kot pri postopku o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.
Za presojo obstoja odškodninske odgovornosti toženca je pomembno samo njegovo razmerje, zato ni mogoče upoštevati trditve tožeče stranke, da toženčevi sopotniki niso oškodovancu preprečili vstopa na, v pustno ladjo predelan traktor.
ZST člen 13, 13/1, 13, 13/1. ZPP člen 168, 168/3, 168, 168/3.
oprostitev plačila sodne takse
Sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko le v primeru, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.
Izvršbo na podlagi verodostojne listine je mogoče dovoliti le če iz listine izhajata tako upnik kot dolžnik. V primeru, da v listini predlagatelj ni označen kot upnik se predlog zavrne, če listina ni javna ali overjena.
Kadar v sklepu o izvršbi premičnine, katerih rubež je dovoljen, niso posebej naštete, dolžnik ne more uspešno ugovarjati, da gre za predmete, ki so iz izvršbe izvzeti.
Po presoji pritožbenega sodišča tudi hoja po služnostni poti po naravi stvari same deli usodo voženj, saj predstavlja le eno izmed oblik izvrševanja služnosti, ki se ukinja. V primeru pa, da v obravnavanem primeru temu ni tako, pa bi moralo prvostopno sodišče navesti tehtne razloge zakaj ne ukinja tudi hoje do služečih zemljišč. Le teh zaenkrat ni ponudilo, ker problem služnosti hoje, vsaj navidez neaktualen za razliko od voženj, dosedaj sploh ni bil posebej obravnavan. Zato naj prvostopno sodišče v ponovljenem postopku najprej obrazloženo ugotovi ali obstoje kakšni posebej tehtni razlogi, ki bi glede hoje narekovali drugačno odločitev kot glede ukinjenih voženj.
Na procesno predpostavko glede sposobnosti biti stranka mora sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti. Sposobnost biti stranka preneha s smrtjo stranke.
Upniški odbor ni procesni organ v postopku likvidacije (2. odstavek 182. člena ZPPSL). Zato tudi ni upravičen vložiti predlog za začetek postopka likvidacije po 1. odstavku 176. člena ZPPSL.
Ker je posest dejanska oblast nad stvarjo, je mogoče govoriti o motenju posesti le, če zaradi motitvenega dejanja dejanska oblast dotedanjega posestnika na stvari popolnoma preneha (odvzem posesti) ali če je njegova dejanska oblast v kakšnem pogledu ali delu omejena, a ne povsem izključena, z dejansko oblastjo nekoga drugega (motenje posesti v ožjem smislu).
V postopku ugotovljena dejstva ne omogočajo presoje, da sta bila predlagateljeva pravna prednika žrtve nekega ustrahovanja in v zakriti obliki izvajanega psihičnega pritiska, usmerjenega na sklenitev kupne pogodbe z diktirano ceno, temveč da je šlo v obravnavanem primeru za vprašanje političnega prepričanja prodajalcev.
Namen izvedbe dokaza s pričo je pridobitev podatkov o dejstvih, ki se dokazujejo, torej o konkretnem dejanskem stanju. Zato ta dokaz ni potreben v primeru, da ni izkazan že pravni temelj vtoževane obveznosti.