Izvedba dokaza z izvedencem geometrom, ki naj bi pokazal potek mapne meje, če je med strankama sporna uživalna meja, ni potreben, ker se z izvedencem geometrom ne da ugotoviti uživalne meje.
V postopku ugotovljena dejstva ne omogočajo presoje, da sta bila predlagateljeva pravna prednika žrtve nekega ustrahovanja in v zakriti obliki izvajanega psihičnega pritiska, usmerjenega na sklenitev kupne pogodbe z diktirano ceno, temveč da je šlo v obravnavanem primeru za vprašanje političnega prepričanja prodajalcev.
ZPP člen 304, 354, 354/2, 354/2-7, 304, 354, 354/2, 354/2-7.
dokaz - izvajanje dokazov - glavna obravnava - odpoved - obrestna mera
Sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na podatke o višini obrestne mere, ki jih je že po koncu glavne obravnave pribavilo od Banke X d.d. Y. Ugotavljanje podatkov o višini obrestne mere, ki ni predpisana z zakonom (kot pri zakonskih zamudnih obrestih), predstavlja ugotavljanje dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je tako izpodbijano odločbo oprlo na dokaz, ki ga je pribavilo po koncu glavne obravnave, iz podatkov v spisu pa ni razvidno, da bi se stranki odpovedali obravnavanju tega dokaza.
Kadar v sklepu o izvršbi premičnine, katerih rubež je dovoljen, niso posebej naštete, dolžnik ne more uspešno ugovarjati, da gre za predmete, ki so iz izvršbe izvzeti.
Sporazum strank o krajevni pristojnosti ne ustvarja izključne krajevne pristojnosti. Ta je določena le z zakonom. Kljub sklenjenemu sporazumu o krajevni pristojnosti zato lahko tožeča stranka vloži tožbo pri sodišču splošne krajevne pristojnosti, če z zakonom ni določena izključna krajevna pristojnost drugega sodišča.
Če lastnik lokala svojemu delavcu poveri vodenje lokala, je ta upravičen v njegovem imenu in za njegov račun sklepati posle, ki sodijo v okvir rednega poslovanja.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor
Z navedbo, da je reklamiral (tj. ugovarjal) vtoževana računa zaradi škode pri poslovanju, nastale zaradi zamude upnika pri dobavi blaga, je dolžnik ugovarjal terjatvi upnika; ker je obenem za to navedbo priložil dokaz (reklamacijo), kot je potrebno po 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ je ugovor šteti za obrazložen; o tem ali so te ugovorne navedbe utemeljene ali ne oziroma o utemeljenosti upnikove terjatve, pa bo odločalo pristojno sodišče v pravdnem postopku.
Zakon o nepravdnem postopku niti kakšen drug zakon v postopku sodnega depozita državnemu tožilstvu (kot državnemu organu) ne daje legitimacije za udeležbo v postopku, zato le to ni sposobno biti udeleženec tega postopka.
Ker je posest dejanska oblast nad stvarjo, je mogoče govoriti o motenju posesti le, če zaradi motitvenega dejanja dejanska oblast dotedanjega posestnika na stvari popolnoma preneha (odvzem posesti) ali če je njegova dejanska oblast v kakšnem pogledu ali delu omejena, a ne povsem izključena, z dejansko oblastjo nekoga drugega (motenje posesti v ožjem smislu).
Dolžnik svojih ugovornih trditev, da mu upnik pošilja previsoke račune za vodo, ki ne ustrezajo dejanski porabi vode, zaradi česar je pri upniku večkrat urgiral, ni z ničemer dokazoval. Kadar namreč dolžnik navaja taka dejstva, da zanje nosi dokazno breme sam, mora po 2. odst. 53. čl. ZIZ predložiti dokaze, sicer se po citiranem določilu ugovor šteje kot neutemeljen.
Ker tožeča stranka ni dokazala, da je postala stvarna služnost nepotrebna za uporabo gospodujoče stvari, niti ne, da je prenehal razlog, zaradi katerega je bila ustanovljena, saj se razmere, ki bi bile upoštevne niso v ničemer spremenile, ni pogojev za ukinitev služnosti.
ZOR člen 74, 74/3, 79, 79/1, 80, 80/1, 74, 74/3, 79, 79/1, 80, 80/1.
ara - vračilo - pogoj
Znesek, ki ga je na podlagi potrdil izročil tožnik tožencu, ni ara, ker ni bil dan ob sklenitvi kupne pogode. Dan je bil s pogojem, ki se ni uresničil.
ZOR člen 478, 478/1, 478/1-1, 478, 478/1, 478/1-1.
prodaja - stvarna napaka - skrita napaka - razdrtje pogodbe - odpoved pravici - odgovornost za škodo od nevarne stvari
Prodajalec odgovarja za stvarne napake (če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo ali za promet), ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca, ne glede na to, ali mu je bilo to znano ali ne.
Pritožba je nedovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo (3. odst. 358. čl. ZPP/77 v zvezi s čl. 14. ZIP). Ker je sodišče prve stopnje na podlagi upnikovega delnega umika predloga za izvršbo izdalo izpodbijani sklep, da se izvršba delno ustavi, je takšna odločitev sodišča dolžnici v korist, zato dolžnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper takšen sklep. Zato je potrebno njeno pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
delni umik predloga za izvršbo - pravni interes za pritožbo
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj se bo po tem sklepu izvršba nadaljevala za nižji znesek, kot je bila dovoljena s sklepom o izvršbi, zato dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo.