ugovor zoper sklep o izvršbi - verodostojna listina - dovolitev izvršbe
Ker iz ugovora dolžnika ni mogoče zaključiti, da dolžnik izpodbija sklep o izvršbi tudi v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ in stranki napotilo na pravdo. Glede na to, da dolžnik izpodbija sklep o izvršbi samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, bi moralo uporabiti določbo tretjega odstavka 62. člena ZIZ in postopek nadaljevati kot pri postopku o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.
ZOR člen 165, 165/4, 178, 192, 165, 165/4, 178, 192.
sokrivda - odgovornost staršev
Avtomobilu, ki pripelje pravilno v enakovredno križišče in zavije na desno, ni mogoče očitati sokrivde, ko se v njegov avto zaleti mopedist, ki pripelje po njegovem desnem prednostnem (nasprotnem) pasu. Mati, ki ve, da se njen ml. otrok vozi z mopedom brez opravljenega vozniškega izpita je odškodninsko odgovorna.
Če lastnik lokala svojemu delavcu poveri vodenje lokala, je ta upravičen v njegovem imenu in za njegov račun sklepati posle, ki sodijo v okvir rednega poslovanja.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim je bilo ugodeno ugovoru zoper sklep o izvršbi in ga razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, ker je s svojim ugovorom v celoti uspel.
V skladu z 2. odstavkom 17. člena ZPP se pristojnost presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Ker iz navedb v tožbi po oceni sodišča druge stopnje zaenkrat ni razvidno, da bi šlo za individualni delovni spor, je odločitev okrajnega sodišča, da ni stvarno pristojno za razsojo zadeve, preuranjena.
Sodna praksa pozna simbolično preživnino, ki ni določena za kritje dejanskih preživninskih potreb upravičenca, ampak zato, ker iz različnih razlogov upravičenec brez tega ne more biti deležen potrebne socialne varnosti.
Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče ugotovilo prekinitev postopka zaradi prenehanja družbe P. d.o.o. Ljubljana, kot ene od dveh toženih strank. Tak sklep je le deklaratoren in posledica ugotovljenega dejstva prenehanja pravne osebe po 3. točki 1. odstavka 205. člena ZPP. Ugovor sodne pristojnosti slovenskega sodišča v predmetnem sporu bosta zato lahko pritožnika uveljavljala v nadaljevanju postopka, ko bo sodišče presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka. Pristojnost bo sodišče lahko presojalo po pravnomočnosti sklepa o nadaljevanju postopka.
Na podlagi določbe 33. člena Stanovanjskega zakona je vsak od solastnikov dolžan pokriti sorazmerni del stroškov, ki nastanejo pri upravljanju in vzdrževanju večstanovanjske hiše. Dvigalo v večstanovanjski hiši je skupna naprava, ne služi le posameznim stanovanjem, ampak vsem stanovanjem v večstanovanjski hiši, tudi stanovanju tožencev, čeprav živita v pritličju, zato sta dolžna plačati sorazmerni del stroškov, ki so pri popravilu dvigal nastali.
delni umik predloga za izvršbo - pravni interes za pritožbo
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj se bo po tem sklepu izvršba nadaljevala za nižji znesek, kot je bila dovoljena s sklepom o izvršbi, zato dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor
Z navedbo, da je reklamiral (tj. ugovarjal) vtoževana računa zaradi škode pri poslovanju, nastale zaradi zamude upnika pri dobavi blaga, je dolžnik ugovarjal terjatvi upnika; ker je obenem za to navedbo priložil dokaz (reklamacijo), kot je potrebno po 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ je ugovor šteti za obrazložen; o tem ali so te ugovorne navedbe utemeljene ali ne oziroma o utemeljenosti upnikove terjatve, pa bo odločalo pristojno sodišče v pravdnem postopku.
Izvedba dokaza z izvedencem geometrom, ki naj bi pokazal potek mapne meje, če je med strankama sporna uživalna meja, ni potreben, ker se z izvedencem geometrom ne da ugotoviti uživalne meje.
Ker tožeča stranka ni dokazala, da je postala stvarna služnost nepotrebna za uporabo gospodujoče stvari, niti ne, da je prenehal razlog, zaradi katerega je bila ustanovljena, saj se razmere, ki bi bile upoštevne niso v ničemer spremenile, ni pogojev za ukinitev služnosti.
Namen zavarovanja denarne terjatve z začasno odredbo je ohranitev dolžnikovega premoženja, torej zavarovanje obstoječega premoženjskega stanja dolžnika, da bo upnik po morebitno uspešno uveljavljeni denarni terjatvi zoper dolžnika v sledeči izvršbi lahko prišel do poplačila te terjatve. Dopustna je vsakršna začasnih odredb, ki bi ta namen dosegla, saj so vrste začasnih odredb v 271. čl. ZIZ naštete le primeroma. Upnika s predlagano vsebino začasne odredbe (prepoved kakršnihkoli dejanj, ki bi vodila k izpolnitvi prodajne pogodbe z dne 29.6.1996 in povzročitvi škode upnikoma, prepoved spremembe terjatve v lastniški delež pri drugodolžniku, prepoved sprememb v delniški knjigi drugodolžnika) namena preprečitve zmanjšanja premoženja dolžnikov ne bi dosegla. Izpolnitev sporne pogodbe namreč ne bi imela za posledico zmanjšanja premoženja drugodolžnika, le lastniška struktura kapitala pri njem bi se spremenila. V primeru izpolnitve sporne prodajne pogodbe z dne 29.6.1996 pa se premoženje prvodolžnika tudi ne bi zmanjšalo, saj bi njegovo premoženje le spremenilo obliko (namesto denarnih sredstev bi prvodolžnik pridobil delnice drugodolžnika). Namena zavarovanja denarne terjatve upnika torej z začasno odredbo v predlagani vsebini ne bi dosegla.
vštetje takse za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v takso za sodbo - plačevanje takse v gotovini - odmera po veljavni taksni tarifi
Plačano takso za sklep o izvršbi v višini 225 točk je potrebno na podlagi pojasnila e) k tar. št. 2 ZST všteti v takso za sodbo v višini 1200 točk.
Na podlagi 1. člena pravilnika o izdajanju in uporabi sodnih kolekov, se sodne takse, ki presegajo znesek 10.000,00 SIT plačujejo v gotovini in ne v kolkih.
Sodišče prve stopnje je očitno spregledalo, da v času odmere navedenih taks (dne 13.02.1995), še nista bila v veljavi določbi sedanjega 6. odst. tar. št. 1 in 7. odst. tar. št. 2 ZST, ki določata 100% povečanje takse.
Izvršbo na podlagi verodostojne listine je mogoče dovoliti le če iz listine izhajata tako upnik kot dolžnik. V primeru, da v listini predlagatelj ni označen kot upnik se predlog zavrne, če listina ni javna ali overjena.
Dolžnik svojih ugovornih trditev, da mu upnik pošilja previsoke račune za vodo, ki ne ustrezajo dejanski porabi vode, zaradi česar je pri upniku večkrat urgiral, ni z ničemer dokazoval. Kadar namreč dolžnik navaja taka dejstva, da zanje nosi dokazno breme sam, mora po 2. odst. 53. čl. ZIZ predložiti dokaze, sicer se po citiranem določilu ugovor šteje kot neutemeljen.