postopek v gospodarskih sporih - nova dejstva - novi dokazi
V postopku v gospodarskih sporih se v pritožbenem postopku ne morejo navesti nova dejstva in predlagati novih dokazov v primeru, da pritožnik ni izkazal za verjetno, zakaj jih ni predložil oziroma navedel do konca glavne obravnave.
Sama višina kupnine za stanovanje, izračunana na podlagi določil SZ, ki jo je namesto imetnice stanovanjske pravice občini plačala njena hči in tako stanovanje odkupila od matere, ne pomeni prikrivanja darila med njima.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - dokazna ocena
Glede na to, da je z dokazi potrjena tožnikova trditev, da je v križišče zapeljal, ko je na semaforju gorela zelena luč, je sodišče prve stopnje utemeljeno sklepalo, da isto ne more veljati, tudi za voznika v nesreči udeleženega vozila.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Dolžnica ni obrazložila ugovora, ko ni navedla pravno pomembnih dejstev, ki bi lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična.
ZOR člen 478, 478/1, 478/1-1, 478, 478/1, 478/1-1.
prodaja - stvarna napaka - skrita napaka - razdrtje pogodbe - odpoved pravici - odgovornost za škodo od nevarne stvari
Prodajalec odgovarja za stvarne napake (če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo ali za promet), ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca, ne glede na to, ali mu je bilo to znano ali ne.
Dokler sodišče ne ve za toženo stranko, ki bi bila lahko pravdna stranka v tem postopku, ne more sklepati, da pritožnik, ki se je sam identificiral kot tožena stranka v odgovoru na tožbo, ni tožena stranka. Do takega zaključka bi prišlo sodišče lahko šele, ko bi tožnik tožbo skladno z nalogom sodišča ustrezno popravil.
pravni interes za pritožbo - sklep o delni ustavitvi izvršbe
Dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje izvršbo delno ustavilo, ker je takšen sklep v dolžnikovo korist. Zato pritožba zoper tak sklep ni dovoljena in jo pritožbeno sodišče zavrže.
posest - motenje posesti - postopek v pravdah zaradi motenja posesti - zadnje stanje posesti
Sodišče pri presoji vprašanja ali je motenje nastalo upošteva le zadnje stanje posesti in nastalo motenje, medtem ko za presojo tega vprašanja pravica do posesti, pravni naslov posesti in pa dobrovernost posestnika nista pomembna in jih sodišče ne upošteva (78. člen ZTLR). Medtem, ko je tožnici posest spornih nepremičnin uspelo dokazati, pa je tožencu uspelo dokazati le, da je lastnik spornih nepremičnin, kar pa kot že rečeno, za presojo vprašanja motenja posesti ni bistveno oziroma ni pravno upoštevno.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor
Z navedbo, da je reklamiral (tj. ugovarjal) vtoževana računa zaradi škode pri poslovanju, nastale zaradi zamude upnika pri dobavi blaga, je dolžnik ugovarjal terjatvi upnika; ker je obenem za to navedbo priložil dokaz (reklamacijo), kot je potrebno po 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ je ugovor šteti za obrazložen; o tem ali so te ugovorne navedbe utemeljene ali ne oziroma o utemeljenosti upnikove terjatve, pa bo odločalo pristojno sodišče v pravdnem postopku.
Ker tožeča stranka ni dokazala, da je postala stvarna služnost nepotrebna za uporabo gospodujoče stvari, niti ne, da je prenehal razlog, zaradi katerega je bila ustanovljena, saj se razmere, ki bi bile upoštevne niso v ničemer spremenile, ni pogojev za ukinitev služnosti.
Ker je posest dejanska oblast nad stvarjo, je mogoče govoriti o motenju posesti le, če zaradi motitvenega dejanja dejanska oblast dotedanjega posestnika na stvari popolnoma preneha (odvzem posesti) ali če je njegova dejanska oblast v kakšnem pogledu ali delu omejena, a ne povsem izključena, z dejansko oblastjo nekoga drugega (motenje posesti v ožjem smislu).
Kadar v sklepu o izvršbi premičnine, katerih rubež je dovoljen, niso posebej naštete, dolžnik ne more uspešno ugovarjati, da gre za predmete, ki so iz izvršbe izvzeti.
ZD člen 131, 131/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
terjatev - verjetnost obstoja terjatve
Iz namena instituta začasnega skrbnika zapuščine izhaja, da naj bi to nalogo opravljala oseba, ki bon epristransko zastopala vse dediče.
V primeru, da je edina ustanoviteljica družbe z omejeno odgovornostjo delniška družba kot pravna oseba, ta družba z omejeno odgovornostjo ne bi spadala v zapuščinsko maso po pokojni ifzični osebi, tudiče bi bila ta fizična oseba edini delničar tuje delniške družbe. Tako v tem primeru ni izkazana verjetnost, da bopredlagateljici - dedinji nastala terajtev do avtomobilov,ki so last družbe z omejeno odgovornostjo.
Izvedba dokaza z izvedencem geometrom, ki naj bi pokazal potek mapne meje, če je med strankama sporna uživalna meja, ni potreben, ker se z izvedencem geometrom ne da ugotoviti uživalne meje.
Upravnik je pooblaščen na podlagi pogodbe o upravljanju iz čl. 28 SZ, da izterja stroške vzdrževanja skupnih naprav in prostorov od lastnika stanovanja.
Revizije ni v premoženjsko pravnih sporih, če vrednost spornega predmeta ne presega zneska 80.000,00 SIT. Isto velja, če tožnik v tožbi ni navedel vrednosti spornega predmeta.