spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - dejansko stanje
Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno uveljavljanega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v sporih majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354, 354/2. ZDR člen 97, 97.
suspenz - razlogi za suspenz
Kazenski pregon zoper delavca ni zakoniti razlog za začasno odstanitev delavca z dela, razen če gre za obvezni suspenz zaradi pripora v smislu 97. člena ZDR.
huda telesna poškodba - bistveno zmanjšana prištevnost
Iz mnenja izvedenca izhaja, da je obtoženec, če je šlo pred storitvijo obravnavanega kaznivega dejanja za prepir, reagiral pretirano čustveno, da pa zaradi tega njegov "razum in volja nista bila povsem izključena in ostajata še v okviru bistveno zmanjšane zmožnosti razumeti pomen svojega dejanja in imeti v oblasti svoja ravnanja". Glede na navedeno niso sprejemljivi očitki pritožbe, da pri tem nista bili upoštevani obtoženčevi razdraženost in razburjenost pred storitvijo kaznivega dejanja ter njun vpliv na njegovo ravnanje.
ZPP (1977) člen 373, 373-4. ZDSS člen 22. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 23, 23/4.
disciplinska kršitev - neopravičen izostanek z dela - invalidnost
Ne gre za očitno neupravičen izostanek delavca z dela, če se je delavec na delo javil, ni pa nastopil zato, ker delodajalec ni upošteval takratnega delavčevega zdravstvenega stanja in ga je poslal iz kadrovske službe k vodji delavnice, ki pa delavca ni razporedil na delo oz. mu ni posvetil nobene pozornosti, zaradi česar je delavec odšel domov.
Podlaga za prenehanje delovnega razmerja v smislu določb 5. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR, so lahko le takšni delavčevi izostanki, ki so očitno neupravičeni.
Tožnikov ugovor zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja, vložen po letu in pol od prenehanja delovnega razmerja, je izven razumnega roka za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja. Zaradi tega ni podana procesna predpostavka za vodenje delovnega spora glede na določbo 83. člena ZTPDR, ter se tožnikova tožba zavrže.
KZ člen 217, 217/1. ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11, 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11.
razlog - goljufija
Pritožba zagovornika ima prav, ko ugotavlja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker napadena sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, in sicer o obstoju velike premoženjske škode. Ta je v izreku sodbe opisana, zaradi česar je prvostopno sodišče obdolženčevo dejanje tudi pravno opredelilo kot kaznivo dejanje goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena KZ, razlogih napadene sodbe pa sodišče prve stopnje tega kvalifikatornega znaka kaznivega dejanja ni z ničemer obrazložilo. To je v nasprotju z določbo sedmega odstavka 364. člena ZKP.
Pripravljalna vloga z dne 25.3.1999 za toženčev uspeh v pravdi sploh ni bila potrebna, saj toženec v njej ponavlja iste navedbe in prilaga iste dokaze, kot jih je že v ugovoru z dne 20.3.1995, zato stroški zanjo niso potrebni stroški v smislu 1. odst. 155. čl. ZPP.
Pritožba zagovornika obdolženca ima prav, ko ugotavlja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP s tem, ko je sodbo oprlo na izpovedbo priče, kriminalista UNZ, o tem, kaj mu je o obravnavanih kaznivih dejanjih povedal obdolženec. Izjave obdolžencev, dane organom kazenskega pregona, je po določbi prvega odstavka 83. člena ZKP potrebno izločiti iz kazenskega spisa, sodišče pa o vsebini teh izjav ne sme spraševati uradnih oseb, ki so jih sprejele, če jih v dokaznem postopku zasliši kot priče. V nobenem primeru pa nanje ne sme opreti sodbe.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - gospodarski spor - najemno razmerje
Izključna pristojnost okrajnega sodišča za spore iz najemnih in zakupnih razmerij se nanaša samo na tiste spore iz najemnih in zakupnih razmerij, ki jih ni mogoče opredeliti kot gospodarske spore, zato je tudi nasprotje med 4. točko 2. odst. 30. čl. ZPP in 6. točko 2. odst. 31. čl. ZPP samo navidezno. Spor iz najemnih in zakupnih razmerij ni spor o stvarnih temveč o obligacijskih pravicah, zato je za te spore med subjekti iz 1. odst. 481. čl. ZPP kot gospodarske spore izključno pristojno okrožno sodišče.
Ker sta pogodbeni stranki v najemni pogodbi dogovorili za spremenljivo ceno najemnine in tudi točno določili kriterij za njeno spremembo (spremeni se za enak odstotek kot se spremeni vrednost točke za izračun revalorizirane vrednosti poslovnih prostorov in stanovanj in sprememba velja od objave v uradnem listu) je najemnik dolžan plačati tako spremenjeno ceno, ker v pravdi ni konkretno zatrjeval, v čem obračunana najemnina ni skladna s pogodbeno dogovorjenimi kriteriji.
Ker je v pobot uveljavljana terjatev tožene stranke zapadla pred terjatvijo tožeče stranke, je tožnikova terjatev s pobotom ugasnila v celoti, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi, s trenutkom, ko so se stekli pogoji pa pobot, to pa je bilo ob zapadlosti tožnikove terjatve, ki je nesporno zapadla dne 28.12.1995.
Ker drugotožena stranka ni dokazala pravnega naslova za bivanje v stanovanju, najemnici pa je bilo stanovanje veljavno odpovedano, je v stanovanju brez pravnega naslova.
Za razmerje med tožečo stranko - najemodajalcem in toženo stranko - najemnikom, ni pomembno, kakšen je bil dogovor med najemnikom in njegovo znanko v zvezi z vrnitvijo v najem vzetega vozila.