ZPP člen 111, 111/4, 112, 112/2, 111, 111/4, 112, 112/2.
pravočasnost pritožbe - rok
Po 4. odst. 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se pritožbeni rok podaljša le, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik, ali drug dela prost dan, ki ga določa Zakon o praznikih. Tedaj se pritožbeni rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delovnika. V obravnavanem primeru je bil zadnji dan pritožbenega roka 3.11.1999 sreda, ko je sodišče normalno poslovalo, saj ta dan ni praznik ali drug dela prost dan po Zakonu o praznikih. Iz povedanega sledi, da se zaradi praznika znotraj pritožbenega roka, slednji po določbah ZPP ne podaljša, kot to zmotno meni pritožnik.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354, 354/2. ZDR člen 97, 97.
suspenz - razlogi za suspenz
Kazenski pregon zoper delavca ni zakoniti razlog za začasno odstanitev delavca z dela, razen če gre za obvezni suspenz zaradi pripora v smislu 97. člena ZDR.
pooblastilo - izjava pooblaščenca o pripoznavi terjatve - izdaja sodbe na podlagi pripoznave
Če je imel pooblaščenec - odvetnik tožene stranke pooblastilo za opravljanje procesnih dejanj, med ostalimi tudi za pripoznavo zahtevka, pri čemer je bila glede tega njegova izjava na naroku obravnave nedvomna in brez pridržka, so bili podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave.
Toženec niti ne zatrjuje, da dejstev in dokazov, ki jih navaja oz.
predlaga v pritožbi, brez svoje krivde ni mogel uveljavljati pred sodiščem prve stopnje, zato sodišče druge stopnje dejanskih navedb v pritožbi kot nedovoljene pritožbene novote (496.a čl. ZPP) ni upoštevalo.
Pritožnikove trditve se nanašajo deloma na ugotavljanje dejanskega stanja, kar ni mogoče upoštevati glede na to, da ne uveljavlja tega pritožbenega razloga. Na ugotovljeno dejansko stanje pa je materialno pravo sodišča prve stopnje pravilno uporabilo. Ugotovilo je, da je prišlo do plačila računov z zamudo in je zaradi tega tožena stranka dolžna plačati zamudne obresti, ker so le te objektivna posledica zamude.
1. Če zaradi razveljavitve odločb delodajalca o prenehanju delovnega razmerja odpade temelj, na podlagi katerega je delodajalec delavki izplačal odpravnino kot trajno presežni delavki, je delavka dolžna to odpravnino vrniti delodajalcu.
Zamudne obresti je v primeru neupravičene pridobitve dolžan plačati le nepošteni pridobitelj (214. čl. ZOR). Delavka je postala nepošteni pridobitelj z dnem, ko ji je bila vročena odločba pritožbenega sodišča, s katero je bila pravnomočno razveljavljena odločba o prenehanju delovnega razmerja.
2. Za zakonitost odločitve delodajalca o znižanju plače delavcem v poslovni enoti za 20 % po 2. odst. 16. čl.
Kolektivne pogodbe za gostinstvo in turizem - Uradni list RS, št. 2/91, mora biti v sklepu o znižanju osnovnega osebnega dohodka opredeljen rok trajanja za izplačilo nižjih osebnih dohodkov, po tem roku pa mora poslovodni organ ponovno preveriti izpolnjevanje pogojev za izplačevanje znižanih osebnih dohodkov, skupaj s sindikati in o razlogih obvestiti delavce.
ZPP (1977) člen 313, 354, 354/2, 313, 354, 354/2. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 62, 62/4, 62, 62/4.
znižanje plač po kolektivni pogodbi
1. Če je tožena stranka zakonito znižala plače v skladu z 62. členom Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovisnko in elektroindustrijo Slovenije (Ur. l. RS, št. 22/91), delavci na podlagi izdanih listin niso upravičeni do razlik v plači v gotovini, ampak lahko listine uporabijo za namene, za katere so bile izdane, tj. v procesu lastninjenja podjetja ali za izterjavo v primeru stečaja (4. odstavek 62. člena navedene panožne kolektivne pogodbe).
2. Če je med strankama dogovorjena devizna klavzula, se v primeru zamude zamudne obresti priznavajo le v višini obresti, ki veljajo za devizne vloge. Ni pa mogoče na eni strani zahtevati plačilo glavnice v tolarski protivrednosti DEM na dan plačila, po drugi strani pa zamudne obresti od iste glavnice, izražene v tolarskem znesku, po zakonski obrestni meri po Zakonu o obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. 14/92, 13/93), oz. po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur. l. RS, št.
45/95), ki so bistveno višje (ker vsebujejo revalorizacijo, s čemer se zagotavlja ohranitev realne vrednosti).
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - dejansko stanje
Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno uveljavljanega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v sporih majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati.
Tožnikov ugovor zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja, vložen po letu in pol od prenehanja delovnega razmerja, je izven razumnega roka za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja. Zaradi tega ni podana procesna predpostavka za vodenje delovnega spora glede na določbo 83. člena ZTPDR, ter se tožnikova tožba zavrže.
Ker je v pobot uveljavljana terjatev tožene stranke zapadla pred terjatvijo tožeče stranke, je tožnikova terjatev s pobotom ugasnila v celoti, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi, s trenutkom, ko so se stekli pogoji pa pobot, to pa je bilo ob zapadlosti tožnikove terjatve, ki je nesporno zapadla dne 28.12.1995.
ZOR člen 105, 340, 340/1, 340/2, 438, 438/1, 438/2, 440, 440/1, 105, 340, 340/1, 340/2, 438, 438/1, 438/2, 440, 440/1.
cesija - ugovorni razlogi
Dogovor o cesiji terjatve je za cesusa abstraktni pravni posel, saj se zaradi cesije njegov pravni položaj ne spreminja (prim. 1. odst.
440. čl. ZOR). Ugovori, ki jih je tožena stranka kot cesus upravičena uveljavljati zoper tožečo stranko kot cesionarja, se lahko nanašajo le na obstoj cedirane terjatve, na razmerje, v katerem je terjatev nastala, torej na vse tiste ugovore, ki bi jih sicer imela proti cedentu, kot tudi ugovore ničnosti cesije. Glede na povedano se pritožbene trditve tožene stranke o podlagi cesijske pogodbe (o odplačni cesiji in zato odgovornosti cedenta za obstoj terjatve, cesiji v zavarovanje tožničine terjatve iz kreditne pogodbe sklenjene med tožečo stranko kot kreditojemalcem in G. p.o. kot kreditojemalcem z dne 1.2.1994) izkažejo kot neupoštevne, saj takih ugovorov cesus zoper cesionarja ne more uveljavljati.
huda telesna poškodba - bistveno zmanjšana prištevnost
Iz mnenja izvedenca izhaja, da je obtoženec, če je šlo pred storitvijo obravnavanega kaznivega dejanja za prepir, reagiral pretirano čustveno, da pa zaradi tega njegov "razum in volja nista bila povsem izključena in ostajata še v okviru bistveno zmanjšane zmožnosti razumeti pomen svojega dejanja in imeti v oblasti svoja ravnanja". Glede na navedeno niso sprejemljivi očitki pritožbe, da pri tem nista bili upoštevani obtoženčevi razdraženost in razburjenost pred storitvijo kaznivega dejanja ter njun vpliv na njegovo ravnanje.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-3, 354, 354/2, 365, 365/2, 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-3, 354, 354/2, 365, 365/2. ZDR člen 89, 89. ZTPDR člen 58, 58/3, 58, 58/3.
disciplinska kršitev - tatvina - kršitev delovne obveznosti na delu ali v zvezi z delom
Če delavka - trgovka stori tatvino v drugi prodajalni sicer iste trgovske mreže in zunaj delovnega časa, ne more biti odgovorna za storitev očitane hujše kršitve delovne obveznosti, ker njeno ravnanje ni bilo storjeno na delu ali v zvezi z njenim delom.
začasna odredba - krajevna pristojnost - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - dopustitev in opustitev
Upnik je predlagal, da se z začasno odredbo prepove APP, podružnici L-Š., realizacija in izplačilo dveh akceptnih nalogov. Za izvršitev takšne začasne odredbe bi upnik lahko predlagal izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve - izročitev in dobavo premičnin po 213. do 215. čl. ZIZ ali pa na dosego dejanj - obveznost vzdržati se realizacije akceptnih nalogov v smislu 224. do 227. čl. ZIZ. Zato je v obravnavani zadevi potrebno določati krajevno pristojnost v smislu 1. odst. 266. čl. ZIZ glede na krajevno pristojnost sodišča, ki bi bilo pristojno za odločanje o izvršbi.
Pripravljalna vloga z dne 25.3.1999 za toženčev uspeh v pravdi sploh ni bila potrebna, saj toženec v njej ponavlja iste navedbe in prilaga iste dokaze, kot jih je že v ugovoru z dne 20.3.1995, zato stroški zanjo niso potrebni stroški v smislu 1. odst. 155. čl. ZPP.
ZPP (1977) člen 373, 373-4. ZDSS člen 22. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 23, 23/4.
disciplinska kršitev - neopravičen izostanek z dela - invalidnost
Ne gre za očitno neupravičen izostanek delavca z dela, če se je delavec na delo javil, ni pa nastopil zato, ker delodajalec ni upošteval takratnega delavčevega zdravstvenega stanja in ga je poslal iz kadrovske službe k vodji delavnice, ki pa delavca ni razporedil na delo oz. mu ni posvetil nobene pozornosti, zaradi česar je delavec odšel domov.
Podlaga za prenehanje delovnega razmerja v smislu določb 5. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR, so lahko le takšni delavčevi izostanki, ki so očitno neupravičeni.
Pritožbene navedbe o tem, zakaj tožeča stranka ne odobri podaljšanja pogodbe, ne sodijo v področje pravno odločilnih dejstev za odločitev v tej zadevi.