ZPPSL člen 93, 93/1, 93, 93/1. ZPP člen 365, 365-3, 365, 365-3.
predujem za stroške - položitev predujma
Sklepa o določitvi predujma za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka ni mogoče preizkusiti, ker v njem ni bilo ocene, za katere stroške se predvideva, da bodo nastali do začetka stečajnega postopka in ni bilo tudi opredeljeno, njihovo ovrednotenje.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru navedel pravno pomembna dejstva, s katerimi bi, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi, in tudi predložil ustrezne dokaze za tako zatrjevana dejstva, zato je ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Upnik s pritožbo ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, temveč polemizira z dolžnikovimi dejanskimi navedbami v ugovoru. Take pritožbene navedbe pa niso relevantne za odločitev o obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Če prvostopno sodišče na naroku, ali izven naroka ugotovi, da obstojno sporna dejstva glede same terjatve (plačilo terjatve), mora samo odločiti o ugovoru, saj ga ne more odstopiti pritožbenemu sodišču.
ZPP (1977) člen 166, 166/1, 354, 354/2, 368, 166, 166/1, 354, 354/2, 368. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 67, 67/3, 67, 67/3.
odpravnina - trajno presežni delavec - neto plača
Delavcu pripada po določbi 3. odst. 67. čl. Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (Ur. l. RS, št. 37/96) odpravnina kot trajno presežnemu delavcu izračunana na podlagi povprečja neto plač.
V primeru, ko delodajalec odloči o ugovoru delavca po tem, ko je le-ta vložil tožbo zaradi molka organa, mora delavec zoper drugostopno odločbo vložiti tožbo oz. razširiti že obstoječo tožbo v 15-dnevnem roku iz 1. odst. 83. čl. ZTPDR, sicer niso podani pogoji za sodno varstvo.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZPIZ člen 27, 27/1, 34, 34-2, 27, 27/1, 34, 34-2. ZDSS člen 36, 36/1, 36/3, 36, 36/1, 36/3.
invalidsko zavarovanje - invalidnost
Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 12/92-54/98), veljavnem v času izdaje izpodbijane sodbe, se v II. kategorijo invalidnosti razvrstijo samo tisti zavarovanci, ki se ne morejo niti s poklicno rehabilitacijo usposobiti za opravljanje drugega ustreznega dela s polnim delovnim časom, lahko pa najmanj polovico polnega delovnega časa opravljajo svoje ali drugo ustrezno delo (2. alinea 34. člena v zvezi s 1. odst. 27. člena zakona). To pomeni, da mora biti izkazano, da zavarovanec zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more opravljati nobenega dela s polnim delovnim časom.
Sodišču ni treba opozoriti tožnice, da v primeru njene (ponovne) odsotnosti z obravnave lahko pride do ponovnega mirovanja postopka, in da se bo v tem primeru štelo, da je tožba umaknjena. S tem, ko sodišče tožnice in njene pooblaščenke ni opozorilo na navedene posledice ponovnega izostanka, ni storilo bistvene kršitve določb postopka, zato je sklep o umiku tožbe zakonit.
ZPP (1977) člen 109, 109/2, 109/4, 186, 186/1, 109, 109/2, 109/4, 186, 186/1. ZDSS člen 17, 17/2, 17, 17/2.
poprava tožbe, vložene pred uveljavitvijo ZDSS
Če tožnik predloga oz. tožbe na dopolni oz. popravi v skladu s 1. odst. 186. čl. ZPP tako, da tožbenega zahtevka zaradi plačila odškodnine zoper zavarovalnico ne opredeli po višini, se šteje, da je tožbe umaknjena.
Ker je bila v zadevi izdana odločba in sklep VDSS dne 26.1.1995, se od takrat naprej tožnica ne more več sklicevati na postopkovne določbe, ki so veljale za sodišča združenega dela.
Tožena stranka je šele v pritožbi navedla, da so bili naknadno dogovorjeni višji rabati, kot so navedeni v fakturah, zato teh navedb ni bilo mogoče upoštevati.
Ne gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka, če je sodišče ločeno obravnavalo zahtevek tožene stranke po nasprotni tožbi in izdalo posebno sodbo o tožbenem zahtevku iz tožbe. Takšna sodba ima značaj delne sodbe.
ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
neobrazložen ugovor - zamuda pri izpolnitvi - obresti
Glede na to, da je upnik za izpolnitev obveznosti določil rok plačila 8 dni (valuta) je dolžnik prišel v zamudo z izpolnitvijo obveznosti šele po izteku osemdnevnega roka.
Upnik obresti od istih zneskov za isto obdobje ne more zahtevati dvakrat.
ZPP člen 154, 154/1, 154, 154/1. Tarifa o odvetniških storitvah člen 14, 14/3, 14, 14/3.
stroški postopka - odvetniški stroški
Za vlogo z dne 7.5.1998 je tožeča stranka v stroškovniku zaznamovala 1.400 točk. Iz njene vsebine, kot rečeno, ne izhaja, da gre za pripravljalno vlogo, saj v njej le navaja, da je tožnik izvedel, da je Okrožno sodišče v Ljubljani odločalo o identičnem vprašanju v zadevi Cpg 1136/96. Po vsebini je to vlogo šteti za dokazni predlog, ne pa za obrazloženo pripravljalno vlogo med postopkom, za katerega je po 3. točki tarifne št. 14 določena vrednost 20 točk.
Za spore v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo direktorja policijske uprave, je stvarno pristojno upravno sodišče, ker gre za spor, ko je tožnik prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan ali vročen v predpisanem roku, po določbi 4. člena Zakona o upravnih sodiščih (Uradni list RS, št. 50/97).
Iz poročila sodnega izvršitelja z dne 25.11.1998 izhaja, da sodni izvršitelj rubeža ni opravil, ker je ugotovil, da na naslovu G. c. 14, "dolžnice ni oz. je neznana". Ker je po 2. odst. 88. člena ZIZ ustavitev izvršbe predvidena za primere, ko se niti pri ponovnem rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe, v konkretnem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni, saj rubež ni bil brezuspešen, temveč sploh ni bil opravljen.
Ker je tožena stranka priglasila stroške po preteku 15-dnevnega roka po prejemu sporočila o umiku, je predlog prepozen. Pri tem ni pomembno dejstvo, da je priglasila stroške v roku 15 dni po prejemu sklepa o umiku. Gre za uporabo starih določb ZPP/77.
Visok znesek, za katerega je dovoljena izvršba, in dejstvo, da so predmet izvršbe nepremičnine, sama po sebi še ne pomenita, da bo dolžniku nastala znatnejša škoda, katere verjeten nastanek je pogoj za odlog izvršbe.