Za spore v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo direktorja policijske uprave, je stvarno pristojno upravno sodišče, ker gre za spor, ko je tožnik prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan ali vročen v predpisanem roku, po določbi 4. člena Zakona o upravnih sodiščih (Uradni list RS, št. 50/97).
Če prvostopno sodišče na naroku, ali izven naroka ugotovi, da obstojno sporna dejstva glede same terjatve (plačilo terjatve), mora samo odločiti o ugovoru, saj ga ne more odstopiti pritožbenemu sodišču.
ZPP (1977) člen 109, 109/2, 109/4, 186, 186/1, 109, 109/2, 109/4, 186, 186/1. ZDSS člen 17, 17/2, 17, 17/2.
poprava tožbe, vložene pred uveljavitvijo ZDSS
Če tožnik predloga oz. tožbe na dopolni oz. popravi v skladu s 1. odst. 186. čl. ZPP tako, da tožbenega zahtevka zaradi plačila odškodnine zoper zavarovalnico ne opredeli po višini, se šteje, da je tožbe umaknjena.
Ker je bila v zadevi izdana odločba in sklep VDSS dne 26.1.1995, se od takrat naprej tožnica ne more več sklicevati na postopkovne določbe, ki so veljale za sodišča združenega dela.
Taksnemu zavezancu v skladu z izdano odločbo o odmeri takse sodišče ni dolžno (ponovno) poslati naloga oziroma opomina, če je le-tega že prejel v času pred izdajo odločbe o odmeri takse.
ugovor zoper sklep o izvršbi - prenehanje terjatve s pobotom
Navedeni razlog, torej zatrjevana kompenzacija oziroma pobot terjatve, je eden od razlogov, ki izvršbo lahko prepreči. Vendar ne v obravnavanem primeru, saj terjatev, ki jo v izvršilnem postopku v pobot ugovarja dolžnik, ni ugotovljena z izvršilnim naslovom, pri čemer upnika njen obstoj izrecno zanikata oziroma ji ugovarjata tako po temelju in višini, kar pomeni, da je v pobot ugovarjana terjatev še nedoločena, sporna, pri čemer pa njene utemeljenosti ni mogoče ugotavljati v obravnavanem izvršilnem postopku. Potrebno pa je tudi poudariti, da iz same vsebine pritožbe izhaja, da dolžnik uveljavlja to, kar je mogel uveljavljati že v pravdi, iz katere izvira izvršilni naslov upnikov, dočim je prenehanje terjatve po 8. točki 55. člena ZIP mogoče uspešno uveljavljati le v primeru, da je dejstvo, ki povzroči prenehanje terjatve, nastalo šele po pravnomočnosti izvršilnega naslova ali pa sicer že prej, vendar tedaj, ko ga dolžnik ni mogel več uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Za uspešno uveljavljanje pobota dolžnik torej ni zadostil predpisani časovni omejitvi.
Če zakonca gradita objekt na zemljišču, ki je last samo enega zakonca, pridobi tudi drugi zakonec lastninsko pravico na delu funkcionalnega zemljišča, ki je ustrezen deležu na stavbi.
ZPPSL člen 93, 93/1, 93, 93/1. ZPP člen 365, 365-3, 365, 365-3.
predujem za stroške - položitev predujma
Sklepa o določitvi predujma za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka ni mogoče preizkusiti, ker v njem ni bilo ocene, za katere stroške se predvideva, da bodo nastali do začetka stečajnega postopka in ni bilo tudi opredeljeno, njihovo ovrednotenje.
Ne gre za nezakonito razpolaganje ali odtujevanje premoženja, zato tudi tožniku oz. upniku ne nastane nenadomestljiva škoda, če tožena stranka s prejeto kupnino za prodano nepremičnino razpolaga tako, da jo s posojilno pogodbo, torej z odplačnim pravnim poslom, začasno prenese na dve družbi.
Iz poročila sodnega izvršitelja z dne 25.11.1998 izhaja, da sodni izvršitelj rubeža ni opravil, ker je ugotovil, da na naslovu G. c. 14, "dolžnice ni oz. je neznana". Ker je po 2. odst. 88. člena ZIZ ustavitev izvršbe predvidena za primere, ko se niti pri ponovnem rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe, v konkretnem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni, saj rubež ni bil brezuspešen, temveč sploh ni bil opravljen.
ZPP člen 154. ZDR člen 17, 17/2, 18. ZTPDR člen 80.
delovno razmerje za določen čas - potek časa - sklep o prenehanju delovnega razmerja - predhodni postopek pri delodajalcu - prekluzivni rok
Sklep delodajalca o prenehanju delovnega razmerja delavki, zaradi poteka časa, za katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje za določen čas, ima značaj obvestila, ker za zakonito prenehanje takšnega delovnega razmerja ni potreben pravni akt delodajalca. Tudi če tak sklep nima pravnega pouka, je dolžan delavec v roku 15 dni od dneva prenehanja delovnega razmerja vložiti ugovor pri delodajalcu, sicer ni izpolnjena procesna predpostavka za sodno varstvo pravic delavca.
ZIP člen 55a/2, 55a/2. URS člen 155, 155. ZIZ člen 62, 62/2, 300, 62, 62/2, 300.
pritožba upnika
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da ugovor dolžnika obravnava in o njem odloča po določbah Zakona o izvršilnem postopku (ZIP). Odločitev o uporabi citiranega določila ZIP-a pri izpodbijani odločitvi, je prvostopnemu sodišču očitno narekovalo dejstvo, da sta bila tako sklep o izvršbi kot ugovor izdana oziroma uveljavljena še pred uveljavitvijo ZIZ-a. ZIZ prehodne določbe o tem, kako se končajo izvršilni postopki, začeti v času uporabe ZIP-a, ne vsebuje. Kljub končni določbi 2. odst. 300. čl. ZIZ o začetku veljavnosti ZIZ-a, da se z dnem njegove uveljavitve ZIZ preneha uporabljati, pa ni mogoče spregledati določila 155. čl. Ustave RS, ki prepoveduje povratno veljavo pravnih aktov in predpisuje, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.
Takega določila pa ZIZ ne vsebuje. Hierarhično višje ustavno načelo prepovedi rektroaktivne veljave je sodišču prve stopnje pri odločanju o ugovoru tako narekovalo uporabo določil ZIP-a oziroma njegovega 2. odst. 55a čl., saj le-ta, za razliko od 2. odst. 62. čl. ZIZ, razveljavitve sklepa o izvršbi v delu, v katerem je sodišče izvršbo dovolilo, ni pogojeval z obrazloženostjo ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (1. odst. 62. čl. ZIZ). Kot sam pritožnik opozarja, dolžnikovega ugovora ne bi bilo mogoče šteti kot obrazloženega po 53. čl. ZIZ, ker za svoje navedbe ni predlagal dokazov (2. odst. 53. čl. ZIZ), zaradi česar bi se štel kot neutemeljen, dolžnik pa bi bil v smislu 5. odst. 62. čl. ZIZ prikrajšan, da se o utemeljenosti upnikove terjatve odloči v pravdi.
Delavcu, kateremu je delovno razmerje nezakonito prenehalo, pripada po določilu 4. odst. 23. člena Splošne kolektivne pogodba za gospodarstvo (Ur.l. RS, št. 13/93), odškodnina v višini najmanj šest povprečnih bruto plač delavca v zadnjih treh mesecih dela. 35. člen SKPG-93 določa, da so vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače, nadomestila in druge osebne dohodke, bruto zneski, če ni v posameznem členu izrecno določeno, da gre za neto zneske, zato delavcu pripada odškodnina po izračunu bruto in ne neto plače.
tožba na izpraznitev stanovanja - razmerja med starši in otroci
Ker Stanovanjski zakon nima določb, ki bi bile uporabljive v primeru, ko se družinski član neprimerno obnaša do ostalih članov družine in do lastnikov stanovanja - staršev, je treba pravico staršev do izselitve družinskega člana izvajati iz določbe 58. člena Stanovanjskega zakona.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - dokazna ocena
Glede na to, da je z dokazi potrjena tožnikova trditev, da je v križišče zapeljal, ko je na semaforju gorela zelena luč, je sodišče prve stopnje utemeljeno sklepalo, da isto ne more veljati, tudi za voznika v nesreči udeleženega vozila.
Visok znesek, za katerega je dovoljena izvršba, in dejstvo, da so predmet izvršbe nepremičnine, sama po sebi še ne pomenita, da bo dolžniku nastala znatnejša škoda, katere verjeten nastanek je pogoj za odlog izvršbe.
ZPP člen 354, 354/2, 354/2-11, 354, 354/2, 354/2-11.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravica do soposesti na podlagi ugotovljene skupne lastnine ni enaka pravici do izključne posesti na podlagi izključne lastninske pravice (torej ne gre za že razsojeno stvar (res iudicata)).