Sodišču ni treba opozoriti tožnice, da v primeru njene (ponovne) odsotnosti z obravnave lahko pride do ponovnega mirovanja postopka, in da se bo v tem primeru štelo, da je tožba umaknjena. S tem, ko sodišče tožnice in njene pooblaščenke ni opozorilo na navedene posledice ponovnega izostanka, ni storilo bistvene kršitve določb postopka, zato je sklep o umiku tožbe zakonit.
Ob ugotovitvi, da je med strankama obstajal dogovor o tem, da tožeča stranka objavi toženkin oglas, je bilo na toženi stranki dokazano breme, da dokaže zatrjevano dejstvo, da je bil dogovor tak, da se oglas ne plača.
Za štetje zastaralnega roka za uvedbo disciplinskega postopka je relevantno le to, kdaj za disciplinsko kršitev in storilca zve upravičen predlagatelj in ne katerikoli delavec, ki lahko poda le pobudo za začetek disciplinskega postopka.
Disciplinski postopek se konča z dnem, ko o ugovoru odloči pritožbeni organ.
Sodišče na podlagi določbe 2. točke 1. odst. 24. člena ZDSS lahko spremeni pravno kvalifikacijo disciplinskih kršitev delovne obveznosti, vezano pa je na opis dejanja.
ZIP člen 55a, 55a/1, 55a, 55a/1. ZIZ člen 62, 62/1, 62, 62/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delni ugovor - glavnica
ZIP je dopuščal tudi delne ugovore, kar je tudi povsem v skladu z načelom dispozitivnosti (2. čl. ZPP). Iz dolžnikovega ugovora je nedvomno razvidno, zoper kolikšen oz. kateri del glavnice dolžnik ugovarja, zato je napačna in protispisna odločitev sodišča prve stopnje, da razveljavi sklep o izvršbi v drugi točki izreka za znesek, glede katerega dolžnik sploh ni ugovarjal.
ZD člen 132, 142, 142/1, 132, 142, 142/1. ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-12, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-12.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor dolžnika - prehod zapuščine na dediče - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Pritožnik je, kot sam priznava v ugovoru, dedič pokojne dolžnice, zato tudi odgovarja za zapustničine dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja (1. odst. 142. čl. ZD). Sodišče je dediča dolžnice tudi pravilno pozvalo po 1. odst. 208. člena ZPP, zato je dolžan in upravičen prevzeti postopek kot univerzalni pravni naslednik dolžnice. Na dedičev prevzem tega izvršilnega postopka nima nikakršnega vpliva potek zapuščinskega postopka, saj zapuščina s trenutkom smrti zapustnika po samem zakonu preide na dediče (prim. 132. čl. ZD). Glede na vse povedano dolžnik ni navedel pravno upoštevnih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ, zato je dolžnikov ugovor neutemeljen v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ.
Glede na to, da izvršilno sodišče ni pristojno presojati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, ki ga v obravnavanem primeru predstavlja seznam zaostalih obveznosti dolžnika s potrdilom o izvršljivosti, ki ga je izdal pristojni davčni organ (čl. 17. ZIZ) seveda tudi dolžnik ne more uspeti z uveljavljenim pritožbenim razlogom nepravilne ugotovitve dejanskega stanja v samem izvršilnem naslovu, češ da se mu je dolg povečal zato, ker mu davčni organ ni hotel odjaviti obrti.
Tudi vložitev zatrjevane vloge za odpis dolga, glede katere je sicer v odgovoru na ugovor pojasnjeno, da je zavrnjena, v obravnavani situaciji, ko je dolžnik v ugovoru zatrjeval, da je še niso obravnavali, ne more predstavljati ugovornega razloga po čl. 55 ZIP, pač pa bi, ob izpolnjeni drugih predpostavkah in sicer v kolikor res še ne bi bila rešena (zavrnjena), vsebinsko gledano lahko predstavljala le predlog po odlogu izvršbe po čl. 71 ZIZ.
ZPP (1977) člen 353, 373, 373-4, 353, 373, 373-4. ZOR člen 154, 154/2, 200, 154, 154/2, 200. ZTPDR člen 73, 73.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - športa igra
1. Tožena stranka (Republika Slovenija) je objektivno odškodninsko odgovorna za škodo, ki jo utrpi policist na regionalnem tekmovanju policijskih enot oz. ekip iz teh enot v odbojki, ker je bilo tekmovanje organizirano znotraj rednega delovnega časa, delavec policije - tožnik pa je štel udeležbo na tekmovanju za svojo delovno dolžnost, v skladu s skrbjo tožene stranke za telesno pripravljenost policistov.
Od udeležencev se pričakuje maksimalno angažiranje v igri, zato tudi igra v okviru veljavnih pravil in na urejenem igrišču pomeni povečano nevarnost poškodb.
Odpravnina ob upokojitvi zapade v plačilo z dnem prenehanja delovnega razmerja delavcu in ne šele z dnem, ko delavec pozove delodajalca na plačilo odpravnine, zato tudi zakonite zamudne obresti tečejo od dneva zapadlosti plačila odpravnine.
Na pravico do odpravnine ne vpliva razlog upokojitve (invalidska, predčasna,..).
ZOR člen 279, 279/2, 279, 279/2. ZIZ člen 43, 43/1, 43/2, 43, 43/1, 43/2.
delni umik predloga za izvršbo - obresti na obresti
Pri delnem umiku predloga za izvršbo mora sodišče odločiti le o delni ustavitvi izvršbe.
Zamudne obresti se obračunavajo po konformni metodi (gre za matematično metodo), ki je zgrajena na sistemu obrestnega obrestovanja, to je obračunavanju obresti z dnevnim pripisovanjem (prim. načelno pravno mnenje, obča seja VSS dne 17.12.1991). Zato se prepoved obrestovanja zapadlih pogodbenih ali zamudnih obresti (1. odst. 279. člena ZOR) ne nanaša na obračunavanje obresti po konformni metodi (ki je za obračunavanje zamudnih obresti predpisana že od uveljavitve Zakona o obrestni meri zamudnih obresti dalje).
Če prvostopno sodišče na naroku, ali izven naroka ugotovi, da obstojno sporna dejstva glede same terjatve (plačilo terjatve), mora samo odločiti o ugovoru, saj ga ne more odstopiti pritožbenemu sodišču.
Če zakonca gradita objekt na zemljišču, ki je last samo enega zakonca, pridobi tudi drugi zakonec lastninsko pravico na delu funkcionalnega zemljišča, ki je ustrezen deležu na stavbi.
Če ima stranka v postopku pooblaščenca, je pisanja potrebno vročati pooblaščencu in ne stranki, kot pravno veljavna vročitev pa se šteje samo vročitev pooblaščencu.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru navedel pravno pomembna dejstva, s katerimi bi, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi, in tudi predložil ustrezne dokaze za tako zatrjevana dejstva, zato je ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Upnik s pritožbo ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, temveč polemizira z dolžnikovimi dejanskimi navedbami v ugovoru. Take pritožbene navedbe pa niso relevantne za odločitev o obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
V primeru, ko delodajalec odloči o ugovoru delavca po tem, ko je le-ta vložil tožbo zaradi molka organa, mora delavec zoper drugostopno odločbo vložiti tožbo oz. razširiti že obstoječo tožbo v 15-dnevnem roku iz 1. odst. 83. čl. ZTPDR, sicer niso podani pogoji za sodno varstvo.
Ker je stranka v odgovoru na pritožbo odgovarjala le na tiste pritožbene trditve, ki so se nanašale na pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa ga v sporu majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati, so bili stroški za odgovor na pritožbo nepotrebni.