sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru navedel pravno pomembna dejstva, s katerimi bi, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi, in tudi predložil ustrezne dokaze za tako zatrjevana dejstva, zato je ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Upnik s pritožbo ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, temveč polemizira z dolžnikovimi dejanskimi navedbami v ugovoru. Take pritožbene navedbe pa niso relevantne za odločitev o obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ugovor zoper sklep o izvršbi - prenehanje terjatve s pobotom
Navedeni razlog, torej zatrjevana kompenzacija oziroma pobot terjatve, je eden od razlogov, ki izvršbo lahko prepreči. Vendar ne v obravnavanem primeru, saj terjatev, ki jo v izvršilnem postopku v pobot ugovarja dolžnik, ni ugotovljena z izvršilnim naslovom, pri čemer upnika njen obstoj izrecno zanikata oziroma ji ugovarjata tako po temelju in višini, kar pomeni, da je v pobot ugovarjana terjatev še nedoločena, sporna, pri čemer pa njene utemeljenosti ni mogoče ugotavljati v obravnavanem izvršilnem postopku. Potrebno pa je tudi poudariti, da iz same vsebine pritožbe izhaja, da dolžnik uveljavlja to, kar je mogel uveljavljati že v pravdi, iz katere izvira izvršilni naslov upnikov, dočim je prenehanje terjatve po 8. točki 55. člena ZIP mogoče uspešno uveljavljati le v primeru, da je dejstvo, ki povzroči prenehanje terjatve, nastalo šele po pravnomočnosti izvršilnega naslova ali pa sicer že prej, vendar tedaj, ko ga dolžnik ni mogel več uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Za uspešno uveljavljanje pobota dolžnik torej ni zadostil predpisani časovni omejitvi.
V tej zadevi ne gre zgolj za nastalo civilnopravno razmerje, temveč za obtoženčevo goljufivo ravnanje. Pomembna in odločilna je neizpodbitna ugotovitev, da je obtoženec s prikazom, da ima devizna sredstva in da jih bo do 25.10.1991 izročil, dosegel, da je ošk.
podjetje sklenilo dogovor o njihovem nakupu ter mu vnaprej izročilo tolarska sredstva.
Če dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazloženo ugovarja in sklep izpodbija v celoti ali v delu, v katerem mu je bilo naloženo, da terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ) in tako bi moralo postopati tudi sodišče prve stopnje. Ker ni tako postopalo, je pritožbeno sodišče ugovoru kot pritožbi ugodilo in na navedeni podlagi razveljavilo izpodbijani sklep v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
ZPP člen 154, 154/1, 154, 154/1. Tarifa o odvetniških storitvah člen 14, 14/3, 14, 14/3.
stroški postopka - odvetniški stroški
Za vlogo z dne 7.5.1998 je tožeča stranka v stroškovniku zaznamovala 1.400 točk. Iz njene vsebine, kot rečeno, ne izhaja, da gre za pripravljalno vlogo, saj v njej le navaja, da je tožnik izvedel, da je Okrožno sodišče v Ljubljani odločalo o identičnem vprašanju v zadevi Cpg 1136/96. Po vsebini je to vlogo šteti za dokazni predlog, ne pa za obrazloženo pripravljalno vlogo med postopkom, za katerega je po 3. točki tarifne št. 14 določena vrednost 20 točk.
Za spore v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo direktorja policijske uprave, je stvarno pristojno upravno sodišče, ker gre za spor, ko je tožnik prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan ali vročen v predpisanem roku, po določbi 4. člena Zakona o upravnih sodiščih (Uradni list RS, št. 50/97).
Če ima stranka v postopku pooblaščenca, je pisanja potrebno vročati pooblaščencu in ne stranki, kot pravno veljavna vročitev pa se šteje samo vročitev pooblaščencu.
Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, ki mora biti obrazložen in v njem mora navesti dolžnik dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.
Delavcu, kateremu je delovno razmerje nezakonito prenehalo, pripada po določilu 4. odst. 23. člena Splošne kolektivne pogodba za gospodarstvo (Ur.l. RS, št. 13/93), odškodnina v višini najmanj šest povprečnih bruto plač delavca v zadnjih treh mesecih dela. 35. člen SKPG-93 določa, da so vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače, nadomestila in druge osebne dohodke, bruto zneski, če ni v posameznem členu izrecno določeno, da gre za neto zneske, zato delavcu pripada odškodnina po izračunu bruto in ne neto plače.
Če je sodišče vabilo za narok vročilo pooblaščencu stranke, ki je pooblastilo odpovedal, o odpovedi pa obvestil sodišče šele po vročitvi, je taka vročitev veljavno opravljena.
ZPP (1977) člen 166, 166/1, 354, 354/2, 368, 166, 166/1, 354, 354/2, 368. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 67, 67/3, 67, 67/3.
odpravnina - trajno presežni delavec - neto plača
Delavcu pripada po določbi 3. odst. 67. čl. Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (Ur. l. RS, št. 37/96) odpravnina kot trajno presežnemu delavcu izračunana na podlagi povprečja neto plač.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru smiselno priznava obstoj poslovnega razmerja, ko pravi, da je L. D. naročala stvari "v mojem imenu in na našo firmo".
Tako iz samega dolžnikovega ugovora izhaja, da je bilo sporno blago pravnoveljavno naročeno v imenu dolžnika kot kupca, zato je slednji naročeno blago dolžan tudi plačati. Kupoprodajno razmerje je nastalo med dolžnikom in upnikom tega postopka, na to razmerje pa ne vpliva nadaljnja usoda blaga, kot neutemeljeno ugovarja dolžnik.
Odpravnina ob upokojitvi zapade v plačilo z dnem prenehanja delovnega razmerja delavcu in ne šele z dnem, ko delavec pozove delodajalca na plačilo odpravnine, zato tudi zakonite zamudne obresti tečejo od dneva zapadlosti plačila odpravnine.
Na pravico do odpravnine ne vpliva razlog upokojitve (invalidska, predčasna,..).
ZOR člen 279, 279/2, 279, 279/2. ZIZ člen 43, 43/1, 43/2, 43, 43/1, 43/2.
delni umik predloga za izvršbo - obresti na obresti
Pri delnem umiku predloga za izvršbo mora sodišče odločiti le o delni ustavitvi izvršbe.
Zamudne obresti se obračunavajo po konformni metodi (gre za matematično metodo), ki je zgrajena na sistemu obrestnega obrestovanja, to je obračunavanju obresti z dnevnim pripisovanjem (prim. načelno pravno mnenje, obča seja VSS dne 17.12.1991). Zato se prepoved obrestovanja zapadlih pogodbenih ali zamudnih obresti (1. odst. 279. člena ZOR) ne nanaša na obračunavanje obresti po konformni metodi (ki je za obračunavanje zamudnih obresti predpisana že od uveljavitve Zakona o obrestni meri zamudnih obresti dalje).
Če zakonca gradita objekt na zemljišču, ki je last samo enega zakonca, pridobi tudi drugi zakonec lastninsko pravico na delu funkcionalnega zemljišča, ki je ustrezen deležu na stavbi.
Ker je po izdaji sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine dolžnik obrazloženo ugovarjal terjatvi in s tem torej izdani sklep o izvršbi izpodbijal v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, je s tem nastopila procesna situacija, ki jo ureja 2. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98, v nadaljevanju besedila ZIZ). Zato je izpodbijana odločitev, po kateri je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je izvršbo dovolilo ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku, postopkovno pravilna.