Za odločanje glede kaznivega dejanja zlorabe zaupanja po čl. 220/II in I KZ ni pristojno okrajno sodišče, saj je za njegovo storitev zagrožena kazen zapora do pet let.
Med potrebne stroške ni mogoče šteti potnih stroškov - kilometrine in povračila stroškov za odsotnost odvetnika iz pisarne med potovanjem iz Ptuja v Maribor. Za takšne primere je možno angažiranje substituta. Stranka v postopku si lahko izbere pooblaščenca, ki ima pisarno izven sedeža sodišča, pred katerim teče postopek in mora v takem primeru odvetniku plačati vse stroške, ki jih je ta zanj imel v zvezi z nudenjem pravne pomoči, vendar pa vseh teh stroškov ne more prevaliti na nasprotno stranko, ki je dolžna - glede na določbo 155. člena ZPP - povrniti samo za postopek potrebne stroške.
Kršitve določb ZTVCP s strani oškodovanca ne pretrgajo vzročne zveze med kršitvami teh določil na strani obdolženca in nastalo posledico, saj so bile te za obdolženca pričakovane.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas
Delovno razmerje za določen čas ni bilo zakonito sklenjeno, če je delodajalec v pogodbi o zaposlitvi navedel, da se sklepa zaradi izvedbe pripravljalnih del, ki jih ni natančno opredelil, sodišče pa je ugotovilo, da je delodajalec sklepal delovna razmerja za določen čas iz razlogov sofinanciranja delovnih mest s strani Ministrstva za delo, socialo in družino. V skladu z določilom 18. člena se šteje, da je delavec sklenil delovno razmerje za nedoločen čas.
Tožnica je bila nezakonito opredeljena kot presežna delavka, ker delodajalec (občina) ni v skladu z 31. čl. Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS, št. 18/91) ugotavljal delovne uspešnosti kot temeljnega kriterija v postopku ugotavljanja presežnih delavcev, temveč je z novo sistemizacijo za dosedanje delovno mesto tožnice določil višjo stopnjo izobrazbe, katere tožnica ni imela in je bila iz tega razloga uvrščena med presežne delavce.
zapisnik o disciplinski obravnavi - smiselna uporaba ZPP - bistvena kršitev določb postopka
Po določbi 103. člena ZDR se v postopku odločanja o varstvu pravic pri delodajalcih (za določanje rokov, način vročanja in podobno), smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek pred delovnimi sodišči, kar pomeni, da za vodenje zapisnikov, potek disciplinske obravnave ipd. ne veljajo tako stroga formalna pravila kot za postopek pred sodiščem. Četudi bi res prišlo do napake pri vodenju zapisnika v tem smislu, da bi bil sestavljen v tožnikovi nenavzočnosti in mu ne bi bil predložen v podpis, to dejstvo samo po sebi še ne predstavlja tako hude kršitve določb disciplinskega postopka, ki bi imela za posledico nezakonitost sprejetih sklepov disciplinskih organov.
Če prvostopno sodišče na naroku, ali izven naroka ugotovi, da obstojno sporna dejstva glede same terjatve (plačilo terjatve), mora samo odločiti o ugovoru, saj ga ne more odstopiti pritožbenemu sodišču.
ZPP (1977) člen 166, 166/1, 354, 354/2, 368, 166, 166/1, 354, 354/2, 368. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 67, 67/3, 67, 67/3.
odpravnina - trajno presežni delavec - neto plača
Delavcu pripada po določbi 3. odst. 67. čl. Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (Ur. l. RS, št. 37/96) odpravnina kot trajno presežnemu delavcu izračunana na podlagi povprečja neto plač.
ZPP člen 154, 154/1, 154, 154/1. Tarifa o odvetniških storitvah člen 14, 14/3, 14, 14/3.
stroški postopka - odvetniški stroški
Za vlogo z dne 7.5.1998 je tožeča stranka v stroškovniku zaznamovala 1.400 točk. Iz njene vsebine, kot rečeno, ne izhaja, da gre za pripravljalno vlogo, saj v njej le navaja, da je tožnik izvedel, da je Okrožno sodišče v Ljubljani odločalo o identičnem vprašanju v zadevi Cpg 1136/96. Po vsebini je to vlogo šteti za dokazni predlog, ne pa za obrazloženo pripravljalno vlogo med postopkom, za katerega je po 3. točki tarifne št. 14 določena vrednost 20 točk.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru navedel pravno pomembna dejstva, s katerimi bi, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi, in tudi predložil ustrezne dokaze za tako zatrjevana dejstva, zato je ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Upnik s pritožbo ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, temveč polemizira z dolžnikovimi dejanskimi navedbami v ugovoru. Take pritožbene navedbe pa niso relevantne za odločitev o obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
V tej zadevi ne gre zgolj za nastalo civilnopravno razmerje, temveč za obtoženčevo goljufivo ravnanje. Pomembna in odločilna je neizpodbitna ugotovitev, da je obtoženec s prikazom, da ima devizna sredstva in da jih bo do 25.10.1991 izročil, dosegel, da je ošk.
podjetje sklenilo dogovor o njihovem nakupu ter mu vnaprej izročilo tolarska sredstva.
Ker je stranka v odgovoru na pritožbo odgovarjala le na tiste pritožbene trditve, ki so se nanašale na pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa ga v sporu majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati, so bili stroški za odgovor na pritožbo nepotrebni.
Tožena stranka je šele v pritožbi navedla, da so bili naknadno dogovorjeni višji rabati, kot so navedeni v fakturah, zato teh navedb ni bilo mogoče upoštevati.
Ne gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka, če je sodišče ločeno obravnavalo zahtevek tožene stranke po nasprotni tožbi in izdalo posebno sodbo o tožbenem zahtevku iz tožbe. Takšna sodba ima značaj delne sodbe.
ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
neobrazložen ugovor - zamuda pri izpolnitvi - obresti
Glede na to, da je upnik za izpolnitev obveznosti določil rok plačila 8 dni (valuta) je dolžnik prišel v zamudo z izpolnitvijo obveznosti šele po izteku osemdnevnega roka.
Upnik obresti od istih zneskov za isto obdobje ne more zahtevati dvakrat.
ZPP (1977) člen 352, 354, 354/2, 368. ZDR člen 59. SKPG člen 44, 44/1, 44/1-2.
regres za letni dopust - pridobitev pravice do izrabe letnega dopusta - zaposlitev pri novem delodajalcu
Delodajalec, pri katerem je delavec pridobil pravico do izrabe letnega dopusta, je zavezan za plačilo regresa za letni dopust, čeprav se je delavec v istem koledarskem letu zaposlil pri drugem delodajalcu in šele tam koristil letni dopust.
Če je sodišče vabilo za narok vročilo pooblaščencu stranke, ki je pooblastilo odpovedal, o odpovedi pa obvestil sodišče šele po vročitvi, je taka vročitev veljavno opravljena.