ZKP člen 367, 367/1, 421, 421/1, 367, 367/1, 421, 421/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - nedovoljenost zahtevka
Ker zasebni tožilec nima pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, takšne pravice ni mogoče dovoliti s smiselno razlago njegove pravice do pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje.
Tožnica je bila nezakonito opredeljena kot presežna delavka, ker delodajalec (občina) ni v skladu z 31. čl. Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS, št. 18/91) ugotavljal delovne uspešnosti kot temeljnega kriterija v postopku ugotavljanja presežnih delavcev, temveč je z novo sistemizacijo za dosedanje delovno mesto tožnice določil višjo stopnjo izobrazbe, katere tožnica ni imela in je bila iz tega razloga uvrščena med presežne delavce.
ZPP (1977) člen 368, 374, 368, 374. ZDR člen 36e, 100, 100/1, 100/1-12, 36e, 100, 100/1, 100/1-12. ZPP člen 498, 498/1, 498, 498/1.
denarna terjatev - pravnomočnost sklepa o prenehanju delovnega razmerja
Delavec lahko uveljavlja plačilo razlike nadomestila plače v okviru splošnega petletnega zastaralnega roka po določbah Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Ur. l. SFRJ, št. 29/78 - 57/89), ne glede na pravnomočnost sklepa o prenehanju delovnega razmerja, izdanega na podlagi 36. e člena oz. 12. tč. 1. odst. 100. člena ZDR.
Za odločanje glede kaznivega dejanja zlorabe zaupanja po čl. 220/II in I KZ ni pristojno okrajno sodišče, saj je za njegovo storitev zagrožena kazen zapora do pet let.
Kršitve določb ZTVCP s strani oškodovanca ne pretrgajo vzročne zveze med kršitvami teh določil na strani obdolženca in nastalo posledico, saj so bile te za obdolženca pričakovane.
Delavka - samohranilka sodi v varovano kategorijo delavcev v smislu določbe 4. odst. 36. d člena ZDR le v primeru, ko popolnoma sama skrbi in hrani otroka. Če ima delavka sklenjen sporazum o preživljanju otroka pred centrom za socialno delo in je po tem sporazumu prejemala od otrokovega očeta preživnino za otroka, ne spada v varovano kategorijo delavcev.
skrajšani postopek - sojenje v nenavzočnosti - vabilo na glavno obravnavo
Če obdolženec v pritožbi trdi, da vabila na glavno obravnavo ni sprejel, pa za takšno trditev ne predlaga nobenega dokaza proti vročilnici, s katero je izkazano osebna vročitev vabila obdolžencu, pritožbi ni mogoče ugoditi.
Če prvostopno sodišče na naroku, ali izven naroka ugotovi, da obstojno sporna dejstva glede same terjatve (plačilo terjatve), mora samo odločiti o ugovoru, saj ga ne more odstopiti pritožbenemu sodišču.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZPIZ člen 27, 27/1, 34, 34-2, 27, 27/1, 34, 34-2. ZDSS člen 36, 36/1, 36/3, 36, 36/1, 36/3.
invalidsko zavarovanje - invalidnost
Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 12/92-54/98), veljavnem v času izdaje izpodbijane sodbe, se v II. kategorijo invalidnosti razvrstijo samo tisti zavarovanci, ki se ne morejo niti s poklicno rehabilitacijo usposobiti za opravljanje drugega ustreznega dela s polnim delovnim časom, lahko pa najmanj polovico polnega delovnega časa opravljajo svoje ali drugo ustrezno delo (2. alinea 34. člena v zvezi s 1. odst. 27. člena zakona). To pomeni, da mora biti izkazano, da zavarovanec zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more opravljati nobenega dela s polnim delovnim časom.
Sodišču ni treba opozoriti tožnice, da v primeru njene (ponovne) odsotnosti z obravnave lahko pride do ponovnega mirovanja postopka, in da se bo v tem primeru štelo, da je tožba umaknjena. S tem, ko sodišče tožnice in njene pooblaščenke ni opozorilo na navedene posledice ponovnega izostanka, ni storilo bistvene kršitve določb postopka, zato je sklep o umiku tožbe zakonit.
Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, ki mora biti obrazložen in v njem mora navesti dolžnik dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru navedel pravno pomembna dejstva, s katerimi bi, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi, in tudi predložil ustrezne dokaze za tako zatrjevana dejstva, zato je ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Upnik s pritožbo ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, temveč polemizira z dolžnikovimi dejanskimi navedbami v ugovoru. Take pritožbene navedbe pa niso relevantne za odločitev o obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Če zakonca gradita objekt na zemljišču, ki je last samo enega zakonca, pridobi tudi drugi zakonec lastninsko pravico na delu funkcionalnega zemljišča, ki je ustrezen deležu na stavbi.
Če je sodišče vabilo za narok vročilo pooblaščencu stranke, ki je pooblastilo odpovedal, o odpovedi pa obvestil sodišče šele po vročitvi, je taka vročitev veljavno opravljena.
Za spore v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo direktorja policijske uprave, je stvarno pristojno upravno sodišče, ker gre za spor, ko je tožnik prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan ali vročen v predpisanem roku, po določbi 4. člena Zakona o upravnih sodiščih (Uradni list RS, št. 50/97).
Če ima stranka v postopku pooblaščenca, je pisanja potrebno vročati pooblaščencu in ne stranki, kot pravno veljavna vročitev pa se šteje samo vročitev pooblaščencu.
V primeru, ko delodajalec odloči o ugovoru delavca po tem, ko je le-ta vložil tožbo zaradi molka organa, mora delavec zoper drugostopno odločbo vložiti tožbo oz. razširiti že obstoječo tožbo v 15-dnevnem roku iz 1. odst. 83. čl. ZTPDR, sicer niso podani pogoji za sodno varstvo.
ZPP člen 154. ZDR člen 17, 17/2, 18. ZTPDR člen 80.
delovno razmerje za določen čas - potek časa - sklep o prenehanju delovnega razmerja - predhodni postopek pri delodajalcu - prekluzivni rok
Sklep delodajalca o prenehanju delovnega razmerja delavki, zaradi poteka časa, za katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje za določen čas, ima značaj obvestila, ker za zakonito prenehanje takšnega delovnega razmerja ni potreben pravni akt delodajalca. Tudi če tak sklep nima pravnega pouka, je dolžan delavec v roku 15 dni od dneva prenehanja delovnega razmerja vložiti ugovor pri delodajalcu, sicer ni izpolnjena procesna predpostavka za sodno varstvo pravic delavca.