Ker je sodišče prve stopnje pravilno poučilo obdolženca ob razglasitvi sodbe o njegovi pravici do pritožbe ter dolžnosti napovedi pritožbe v roku 8 dni, je potrebno šteti, da se je obdolženec pravici do pritožbe odpovedal, ker pritožbe v navedenem roku ni napovedal ter je bilo zato potrebno njegovo pritožbo zoper sodbo zavreči kot nedovoljeno.
Dejstvo, da je toženec neznanega prebivališča in zastopan po začasnem skrbniku, ni pravnopomembna okoliščina, ki bi lahko vplivala na njegovo dolžnost povrnitve pravdnih stroškov.
ZOR člen 380, 380/3, 919, 919/2, 380, 380/3, 919, 919/2.
zavarovalna pogodba - regresni zahtevek zavarovalnice proti sklenitelju zavarovanja - zastaralni rok
Za regresni zahtevek velja isti zastaralni rok kot za zahtevek, prenesen z zakonito cesijo, pri čemer je treba za začetek teka zastaralnega roka upoštevati tisti čas, ko je ugotovljen obstoj zahtevka in znesek.
Poštni pečat - R na originalni kuverti, v kateri je pritožba prispela na sodišče, nedvoumno dokazuje datum priporočene oddaje na pošti in s tem (ne)pravočasnost vložitve.
ZZKat člen 22, 22/1, 32, 32/3, 22, 22/1, 32, 32/3. ZZK člen 24, 24/1, 24, 24/1.
raba
Ker sta izkaz podpisali obe udeleženki, to izkazuje, da sta bili seznanjeni s podatki izkaza sprememb in sta se z njimi strinjali. V primeru, da se nista strinjali z razgrnjenimi podatki, sta namreč imeli možnost ugovora zoper takšen izkaz sprememb. Ker obe udeleženki nista ugovarjali zoper razgrnjene podatke, geodetski organ tudi ni izdal odločbe. Po določbah Zakona o zemljiškem katastru geodetski organ namreč v vseh primerih ni dolžan izdati odločb, čeprav Zakon o zemljiški knjigi (ZZK) v prvem odst. 24. člena govori o tem, da mora biti zemljiškoknjižnemu sodišču poslana "odločba".
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje ugotovilo pravilno, ko se je ob izreku obsodilne sodbe obdolžencu oprlo na izpovedbi obeh prodajalk, zaposlenih v oškodovani trgovini, od katerih je ena obdolženca zasačila pri storitvi kaznivega dejanja, druga pa si je zapisala registrsko številko osebnega avtomobila, s katerim se je odpeljal. Pritožbo obdolženca je zato sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
ZTLR člen 63, 63/1, 64, 64/1, 63, 63/1, 64, 64/1. ZZK člen 8, 8. ZIZ člen 64, 64/1, 64, 64/1.
ugovor tretjega
V primeru, ko gre za izterjavo s hipoteko zavarovane terjatve, je ugovor tretjega, da ima solastninsko pravico na tej nepremičnini, ki je predmet izvršbe, brezpredmeten, saj ta (taka) njegova pravica ne preprečuje izvršbe za izterjavo s hipoteko zavarovane terjatve, še posebej ko se nedobrovernost upnika niti ne zatrjuje, niti ne izpodbija hipoteka kot nična oz. neobstoječa. Ob načelu zaupanja v zemljiško knjigo in zaradi varstva pravnega prometa ima hipoteka (pridobljena z vpisom v javno knjigo - 1. odst. 64. člena ZTLR) glede na posledice iz 1. odst. 63. člena ZTLR, ob upoštevanju 8. člena ZZK vsekakor prednost pred nevknjiženim originarnim načinom pridobitve lastninske pravice (oz. v obravnavani zadevi solastnine).
Po načelu superficies solo cedit premičnina priraste k nepremičnini in lastnik nepremičnine postane tudi lastnik premičnine. Vendar pa je od tega načela dopustiti tudi nekaj izjem, ki imajo za posledico lastninsko pravico v korist različnih lastnikov na zemljišču in na njem zgrajeni stavbi, njuna stvarna pravica, na podlagi katere sme graditelj na tujem zemljišču zgraditi svojo stavbo, pa ne postane tudi lastnik zemljišča.
postavitev skrbnika ali zastopnika - sporočitev dolžnikovega naslova - zavrženje tožbe
Sodišče ne sme zavreči tožbe iz razloga, da tožeča stranka ni sporočila točnega naslova tožene stranke, dokler ne odloči o predlogu tožeče stranke za postavitev začasnega zastopnika.
Obdolžencu je bilo vabilo za glavno obravnavo poslano na njegov domači naslov ter skladno z določbama 118. člena in prvega odstavka 119. člena ZKP dne 17.8.1999 vročeno enemu izmed njegovih družinskih članov. Obdolžencu je bilo tako vabilo na glavno obravnavo pravilno vročeno (obdolženec pa izostanka z glavne obravnave tudi ni opravičil) in ker je bil predtem že zaslišan, so bili izpolnjeni pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca. Obdolženec pa je bil v vabilu (skladno z določbo drugega odstavka 439. člena ZKP) poučen tudi o svojim pravicah, opozorjen, da se bo glavna obravnava opravila v njegovi nenavzočnosti, če bodo zato podani zakonski pogoji (člen 442/I ZKP) in tudi o tem, da se bo štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe, če najkasneje v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe pritožbe ne bo napovedal. Ker obdolženec pritožbe ni napovedal, je sodišče prve stopnje pravilno skladno z določbo drugega odstavka 368. člena ZKP štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe in je zato pravilno z izpodbijanim sklepom pritožbo obdolženca zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrglo.
Kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi se lahko stori le v aktivni obliki (ko storilec s silo ali grožnjo prepreči uradni osebi uradno dejanje ali pa jo na enak način prisili, da opravi uradno dejanje), ne pa v pasivni obliki (n.pr. neposlušnost do odredb uradne osebe). Takšno aktivno ravnanje obtoženega usmerjeno v preprečitev uradnega dejanja uradne osebe, pa ne izhaja ne iz opisa dejanja v izreku sodbe, ne iz razlogov izpodbijane sodbe. Sila obtoženca (iztrganje iz policistovih rok) ni bila usmerjena zoper policista, temveč je bila le obtoženčev poskus bega pred policistom.
Takšne reakcije oseb (storilcev prekrškov ali kaznivih dejanj) ob prijetju, ko se te osebe skušajo prijetju izogniti tudi z iztrganjem iz policistovih rok, pa ni moč šteti kot poskus preprečitve uradnega dejanja uradni osebi.
Če dolžnik nima več nadomestnih stvari, ki so predmet izvršbe, to ni razlog za ustavitev izvršbe. 800 kg sena, ki je predmet izvršbe, je nadomestna stvar, in če se bo v nadaljevanju postopka izkazalo, da ga dolžnik nima več, ne bo ovire za nadaljevanje izršbe po pravilih iz določb 217. člena ZIZ.
V skladu z določbo drugega odstavka 53. čl. ZIZ mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen. Predlog za plačevanje dolga v obrokih ni ugovorni razlog iz 55. čl. ZIZ, niti drug razlog, ki bi preprečeval izvršbo.