Če dolžnik nima več nadomestnih stvari, ki so predmet izvršbe, to ni razlog za ustavitev izvršbe. 800 kg sena, ki je predmet izvršbe, je nadomestna stvar, in če se bo v nadaljevanju postopka izkazalo, da ga dolžnik nima več, ne bo ovire za nadaljevanje izršbe po pravilih iz določb 217. člena ZIZ.
Kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi se lahko stori le v aktivni obliki (ko storilec s silo ali grožnjo prepreči uradni osebi uradno dejanje ali pa jo na enak način prisili, da opravi uradno dejanje), ne pa v pasivni obliki (n.pr. neposlušnost do odredb uradne osebe). Takšno aktivno ravnanje obtoženega usmerjeno v preprečitev uradnega dejanja uradne osebe, pa ne izhaja ne iz opisa dejanja v izreku sodbe, ne iz razlogov izpodbijane sodbe. Sila obtoženca (iztrganje iz policistovih rok) ni bila usmerjena zoper policista, temveč je bila le obtoženčev poskus bega pred policistom.
Takšne reakcije oseb (storilcev prekrškov ali kaznivih dejanj) ob prijetju, ko se te osebe skušajo prijetju izogniti tudi z iztrganjem iz policistovih rok, pa ni moč šteti kot poskus preprečitve uradnega dejanja uradni osebi.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo
Kadar je med dediči spor o vračunanju daril v dedne deleže in o obsegu zapuščinskega premoženja, sodišče zapuščinski postopek prekine in dediče napoti na pravdo.
Pri presoji, ali je tožena stranka kot kupec res izgubila pravico sklicevati se na napake zaradi zamude rokov, je odločilnega pomena tudi dejstvo, ali je bila prodajalcu napaka znana, ali mu ni mogla ostati neznana.
Za predlog s katerim se uvaja izvršilni postopek določa 1. točka Tar.
št. 21 Odvetniške tarife nagrado v višini 50 % postavke iz tarifne številke 13, vendar ne več kot 200 točk. Vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi je bila 524 točk; 50 % postavke iz tarifne številke 13 za vrednost do 750 točk pa je 50 točk. Stroški opomina ter administrativni stroški ne predstavljajo stroškov, ki bi bili v skladu z določbo 155. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 14. členom Zakona o izvršilnem postopku potrebni za izvršilni postopek.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20959
KZ člen 211, 211/1, 211, 211/1. ZKP člen 358, 358-3, 358, 358-3.
oprostitev - kaznivo dejanje - tatvina
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje utemeljeno oprostilo obdolženca obtožbe oškodovanca kot tožilca, da je brez dovoljenja posekal in si protipravno prilastil večjo količino lesa.
Njegov zagovor, da je oškodovanec kot tožilec sam odkazal les preko dovoljenih količin, so potrdile tri zaslišane priče, njihove trditve pa so posredno potrjene z ugotovitvijo izvedenca gozdarske stroke, da je bilo oškodovancu kot tožilcu plačana bistveno večja količina hlodovine, kot bi jo bilo mogoče pridobiti iz zakonito odkazanih dreves za sečnjo. Pritožbo pooblaščenca oškodovanca kot tožilca je zato sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
Določba prvega odstavka 399. člena Zakona o obligacijskih razmerjih j kogentne narave, zato pogodbeni stranki ne moreta določiti pogodbenih obresti po višji obrestni meri, kot jo v kraju izpolnitve plačajo banke za hranilne vloge na vpogled. Dogovor o višjih obrestih ni veljaven (četrti odstavek 399. člena ZOR). Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, ko je le to ocenilo, da gre v obravnavanem primeru sklenitve kupoprodajne pogodbe za stanovanji za navidezno pogodbo. Že iz razlogov v sodbi sodišča prve stopnje je razvidno, da sta obe pravdni stranki izpovedali, da dejansko ni šlo za nakup oziroma prodajo stanovanj, temveč za posojilo tožnika toženki. Tako je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki veljavno sklenili posojilno pogodbo. Prav tako pa se pritožbeno sodišče strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da ne more slediti trditvam tožeče stranke, da je šlo za fiduciaren pravni posel.
Poštni pečat - R na originalni kuverti, v kateri je pritožba prispela na sodišče, nedvoumno dokazuje datum priporočene oddaje na pošti in s tem (ne)pravočasnost vložitve.
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje ugotovilo pravilno, ko se je ob izreku obsodilne sodbe obdolžencu oprlo na izpovedbi obeh prodajalk, zaposlenih v oškodovani trgovini, od katerih je ena obdolženca zasačila pri storitvi kaznivega dejanja, druga pa si je zapisala registrsko številko osebnega avtomobila, s katerim se je odpeljal. Pritožbo obdolženca je zato sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
Ker dolžnik ne navaja dejstev in ne ponuja dokazov, v zvezi s terjatvijo, ki jo uveljavlja upnik na podlagi verodostojne listine, je bilo treba ugovor zavrniti. Pač pa ima upnik prav, da je samo delno skrčil predlog, zato niso podani pogoji za ustavitev izvršbe, kot je sodišče prve stopnje zmotno odločilo.
Služnost je stvarna pravica na tuji stvari, zaradi katere je lastnik dolžan, da v pogledu svoje stvari (le) nekaj trpi ali opusti, imetnik pravice pa je upravičen, da to stvar v določenem obsegu uživa. Pravilen je iz tega izpeljan prvostopni zaključek, da toženka kot služnostna zavezanka iz tega naslova v nobenem primeru ni zavezana k nekemu aktivnemu ravnanju (prvi odst. 49. člena ZTLR) -prav tako pa tudi ne iz kakšnega drugega naslova, saj sodišče prve stopnje ni ugotovilo nobenega toženkinega protipravnega posega v tožnikovo pravico služnosti, ki bi terjal morebitno restitucijo oz. vzpostavitev prejšnjega stanja.
V skladu z določbo drugega odstavka 53. čl. ZIZ mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen. Predlog za plačevanje dolga v obrokih ni ugovorni razlog iz 55. čl. ZIZ, niti drug razlog, ki bi preprečeval izvršbo.
ZTLR člen 63, 63/1, 64, 64/1, 63, 63/1, 64, 64/1. ZZK člen 8, 8. ZIZ člen 64, 64/1, 64, 64/1.
ugovor tretjega
V primeru, ko gre za izterjavo s hipoteko zavarovane terjatve, je ugovor tretjega, da ima solastninsko pravico na tej nepremičnini, ki je predmet izvršbe, brezpredmeten, saj ta (taka) njegova pravica ne preprečuje izvršbe za izterjavo s hipoteko zavarovane terjatve, še posebej ko se nedobrovernost upnika niti ne zatrjuje, niti ne izpodbija hipoteka kot nična oz. neobstoječa. Ob načelu zaupanja v zemljiško knjigo in zaradi varstva pravnega prometa ima hipoteka (pridobljena z vpisom v javno knjigo - 1. odst. 64. člena ZTLR) glede na posledice iz 1. odst. 63. člena ZTLR, ob upoštevanju 8. člena ZZK vsekakor prednost pred nevknjiženim originarnim načinom pridobitve lastninske pravice (oz. v obravnavani zadevi solastnine).