sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ugovarjal obrazloženo. Navedel je namreč, da je obveznost do upnika poravnal, v dokaz tej navedbi pa se je skliceval na predlogu za izvršbo predloženo verodostojno listino.
Upnik je sporočil pravilni naslov dolžnika, saj je sporočil naslov, ki je kot sedež dolžnika vpisan v sodni register. Glede na takšno stanje stvari sodišče prve stopnje ne bi smelo ustaviti postopka, temveč bi moralo opraviti nadomestno vročitev s pustitvijo obvestila o sodnem pisanju ter fikcijo vročitve v primeru nedviga pisanja v skladu z določili 141. čl. ZPP.
določitev preživnine - potrebe upravičenca - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče mora otrokove potrebe oceniti v denarju. Sodišče prve stopnje je presplošno zaključilo, da so otrokove potrebe od 30 - 40.000,00 SIT. Razlika med najnižjim in najvišjim zneskom je takšna, da sploh ni mogoče reči, da je sodišče otrokove potrebe ugotovilo.
ZIZ sicer v 183. čl. predvideva tudi možnost prodaje s sklenitvijo neposredne pogodbe, vendar pa je takšno prodajo moč izpeljati le, če se o tem s pisnim sporazumom dogovorijo stranke in zastavni upnik. O takšnem načinu prodaje tedaj ne odloča sodišče, ki volje strank ne more nadomestiti, temveč prizadeti udeleženci izvršilnega postopka.
Sodišče odloča o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice v primeru, kadar je pravni temelj pridobitve stvarnih pravic na nepremičnini zakon in kadar je pravni temelj pridobitve stvarnih pravic na nepremičnini sodna odločba. Obravnavana zadeva, ko toženec v tožbi kot relevantno izpostavlja (smiselno zahteva ugotovitev), da je nujni dedič po pokojnem L. B. st., ker pa je njegov nujni delež prikrajšan, zahteva vrnitev dela darila v zapuščino, predstavlja primer, ko se po samem zakonu lastninska pravica na nepremičnini pridobi z nastopom določenega pravnega dogodka, v obravnavanem primeru torej z nastopom in izvedbo dedovanja, ker pa tožnik v zapuščinskem postopku očitno ni sodeloval, to nadomešča z vloženo tožbo v pravdnem postopku. (glej člen 36 ZTLR v zvezi s členom 34 in 38 ZD).
Določila oporoke je treba razlagati po pravem oporočiteljevem namenu, kar pomeni, da sam zapis oporoke ni odočilen, temveč ugotavlja sodišče vsebino zapustnikove volje še na druge načine.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik za svoje ugovorne trditve ni predložil nobenih dokazov, saj ugovoru ni priložil nobenih dokazil o plačilu, niti pogodbe, na katero se sklicuje, niti česar koli drugega, zato je njegov ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
V spisu ni nobenih dokazil o tem, da bi upnik oz. tožnik plačal takso za predlog za izvršbo in za opomin, niti tega ne trdi v pritožbi, zato je navedeno takso dolžan plačati. Ker takse ni plačal v predpisanem roku, je dolžan plačati tudi kazensko takso v višini 50 % neplačane takse.
ZZKat člen 22, 22/1, 32, 32/3, 22, 22/1, 32, 32/3. ZZK člen 24, 24/1, 24, 24/1.
raba
Ker sta izkaz podpisali obe udeleženki, to izkazuje, da sta bili seznanjeni s podatki izkaza sprememb in sta se z njimi strinjali. V primeru, da se nista strinjali z razgrnjenimi podatki, sta namreč imeli možnost ugovora zoper takšen izkaz sprememb. Ker obe udeleženki nista ugovarjali zoper razgrnjene podatke, geodetski organ tudi ni izdal odločbe. Po določbah Zakona o zemljiškem katastru geodetski organ namreč v vseh primerih ni dolžan izdati odločb, čeprav Zakon o zemljiški knjigi (ZZK) v prvem odst. 24. člena govori o tem, da mora biti zemljiškoknjižnemu sodišču poslana "odločba".
Po načelu superficies solo cedit premičnina priraste k nepremičnini in lastnik nepremičnine postane tudi lastnik premičnine. Vendar pa je od tega načela dopustiti tudi nekaj izjem, ki imajo za posledico lastninsko pravico v korist različnih lastnikov na zemljišču in na njem zgrajeni stavbi, njuna stvarna pravica, na podlagi katere sme graditelj na tujem zemljišču zgraditi svojo stavbo, pa ne postane tudi lastnik zemljišča.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - odkup stanovanja
Če je občina dala stanovanje, ki je v zasebni lasti v uporabo, to ne pomeni, da je bila v dobri veri, da je stanovanje njeno in da je zato po poteku določene dobe postala lastnica stanovanja na podlagi priposestvovanja. Imetnik stanovanjske pravice na tem stanovanju od občine ne more zahtevati odkup stanovanja po Stanovanjskem zakonu.
umik zasebne tožbe - domneva o umiku - izostanek zasebnega tožilca z glavne obravnave - vrnitev v prejšnje stanje
Ker zasebni tožilec ni prišel na narok kljub temu, da je bil v redu povabljen, svojega izostanka z naroka pa tudi ni predhodno opravičil, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno zaključilo, da sta izpolnjena elementa zakonske domneve iz prvega odstavka 58. člena ZKP - da je zasebni tožilec zasebno tožbo umaknil. Zasebni tožilec je dne 8.12.1999 (torej istega dne, kot se je vršil narok) sodišču prve stopnje poslal dopis s predlogom za preklic naroka "zaradi neodložljive obveznosti direktorja". Navedeno vlogo zasebnega tožilca je sodišče prejelo naslednjega dne (9.12.1999), to je že po izdaji izpodbijanega sklepa. Ker pa v vlogi (iz katere niti ni razvidno, kdo je direktor) "neodložljiva obveznost direktorja" ni opredeljena oziroma pojasnjena, je sodišče prve stopnje tudi ni moglo šteti kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje (člen 58/II ZKP).
Ker dolžnik ne navaja dejstev in ne ponuja dokazov, v zvezi s terjatvijo, ki jo uveljavlja upnik na podlagi verodostojne listine, je bilo treba ugovor zavrniti. Pač pa ima upnik prav, da je samo delno skrčil predlog, zato niso podani pogoji za ustavitev izvršbe, kot je sodišče prve stopnje zmotno odločilo.
Na odločitev o stroških nepravdnega postopka ne more vplivati dejstvo, da se je predlagajoča stranka odločila za sprožitev nepravdnega postopka po nasvetu ali napotilu nasprotnega udeleženca. Bistveno je, da je predlagatelj tisti, ki ima interes za vpogled v zdravstveno dokumentacijo pokojne matere in je imel interes, da se mu takšen vpogled dovoli, zato je vložil predlog. Glede na določbo 2. odstavka 35. člena ZNP torej nosi stroške nepravdnega postopka predlagajoča stranka.