Oprostitev plačila sodnih taks po 1. odst. 14. čl. Zakona o sodnih taksah velja za vloge in dejanja, za katera je nastala obveznost plačila sodne takse po vložitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse.
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZPP (1977) člen 117, 354, 354/2, 373, 373-4, 117, 354, 354/2, 373, 373-4. ZTPDR člen 83, 83/1, 83, 83/1.
vrnitev v prejšnje stanje - neupravičen razlog - zamuda roka zaradi neaktivnosti sindikata
Zamuda roka za vložitev tožbe zoper dokončni sklep delodajalca zaradi neaktivnosti sindikata, na katerega se je obrnila tožnica, ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Gre za notranje razmerje med tožnico in sindikatom. V kolikor je tožnica za zastopanje pooblastila sindikat in mu dala nalog za vložitev tožbe, bo lahko uveljavila zoper njega odškodnino zaradi škode, ki je nastala, ker tožbe ni pravočasno vložil.
Upnik je sporočil pravilni naslov dolžnika, saj je sporočil naslov, ki je kot sedež dolžnika vpisan v sodni register. Glede na takšno stanje stvari sodišče prve stopnje ne bi smelo ustaviti postopka, temveč bi moralo opraviti nadomestno vročitev s pustitvijo obvestila o sodnem pisanju ter fikcijo vročitve v primeru nedviga pisanja v skladu z določili 141. čl. ZPP.
določitev preživnine - potrebe upravičenca - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče mora otrokove potrebe oceniti v denarju. Sodišče prve stopnje je presplošno zaključilo, da so otrokove potrebe od 30 - 40.000,00 SIT. Razlika med najnižjim in najvišjim zneskom je takšna, da sploh ni mogoče reči, da je sodišče otrokove potrebe ugotovilo.
ZIZ sicer v 183. čl. predvideva tudi možnost prodaje s sklenitvijo neposredne pogodbe, vendar pa je takšno prodajo moč izpeljati le, če se o tem s pisnim sporazumom dogovorijo stranke in zastavni upnik. O takšnem načinu prodaje tedaj ne odloča sodišče, ki volje strank ne more nadomestiti, temveč prizadeti udeleženci izvršilnega postopka.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlogi
Plačila, na katera se sklicuje dolžnik v ugovoru, so bila opravljena na podlagi drugega izvršilnega naslova in drugemu upniku, zato ugovorni razlog, da je obveznost prenehala, ni podan.
ZIZ člen 53, 53/2-4, 61, 61/1, 53, 53/2-4, 61, 61/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica v ugovoru sicer navaja dejstva, ki bi, če bi se izkazala za resnična, lahko pripeljala do delne zavrnitve tožbenega zahtevka. Vendar zanje ne predlaga nobenih dokazov. Ugovor je zato neutemeljen.
ZTPDR člen 83, 83/1, 83, 83/1. ZPP člen 274, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-2, 339/2-6, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-12, 339/2-14, 274, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-2, 339/2-6, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-12, 339/2-14. Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki člen 142, 142.
prekluzivni rok za sodno varstvo
Tožnik, kateremu je bila odpoved delovnega razmerja osebno vročena dne 31.5.1991 ter je vsebovala pravni pouk, kot je določen v 142. čl. Kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki (Ur.l. SRS, št. 18/89) bi moral v roku 15 dni od dne, ko je bil obveščen o odločitvi, vložiti tožbo. Ker tega ni storil v navedenem roku, se prepozna tožba zavrže.
zavarovalna pogodba - obvezno zavarovanje v prometu - škodo, ki jo povzroči motorno vozilo - vozilo, registrirano v tujini - pasivna legitimacija - odgovornost Slovenskega zavarovalnega biroja - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Za škodo, ki je povzročena z motornim vozilom, registriranim v tujini, odgovarja Slovenski zavarovalni biro. Dejstvo, da biro za obravnavanje zahtevkov lahko pooblasti eno izmed zavarovalnic, ne more vplivati na pasivno legitimacijo.
Določila oporoke je treba razlagati po pravem oporočiteljevem namenu, kar pomeni, da sam zapis oporoke ni odočilen, temveč ugotavlja sodišče vsebino zapustnikove volje še na druge načine.
Prodajna pogodba ni verodostojna listina na podlagi katere bi bilo mogoče izdati sklep o izvršbi, zato se upnik v pritožbi zoper razveljavitev 2. točke izreka sklepa o izvršbi ne more utemeljeno sklicevati na določila te pogodbe.
Po načelu superficies solo cedit premičnina priraste k nepremičnini in lastnik nepremičnine postane tudi lastnik premičnine. Vendar pa je od tega načela dopustiti tudi nekaj izjem, ki imajo za posledico lastninsko pravico v korist različnih lastnikov na zemljišču in na njem zgrajeni stavbi, njuna stvarna pravica, na podlagi katere sme graditelj na tujem zemljišču zgraditi svojo stavbo, pa ne postane tudi lastnik zemljišča.
Služnost je stvarna pravica na tuji stvari, zaradi katere je lastnik dolžan, da v pogledu svoje stvari (le) nekaj trpi ali opusti, imetnik pravice pa je upravičen, da to stvar v določenem obsegu uživa. Pravilen je iz tega izpeljan prvostopni zaključek, da toženka kot služnostna zavezanka iz tega naslova v nobenem primeru ni zavezana k nekemu aktivnemu ravnanju (prvi odst. 49. člena ZTLR) -prav tako pa tudi ne iz kakšnega drugega naslova, saj sodišče prve stopnje ni ugotovilo nobenega toženkinega protipravnega posega v tožnikovo pravico služnosti, ki bi terjal morebitno restitucijo oz. vzpostavitev prejšnjega stanja.
Če dolžnik nima več nadomestnih stvari, ki so predmet izvršbe, to ni razlog za ustavitev izvršbe. 800 kg sena, ki je predmet izvršbe, je nadomestna stvar, in če se bo v nadaljevanju postopka izkazalo, da ga dolžnik nima več, ne bo ovire za nadaljevanje izršbe po pravilih iz določb 217. člena ZIZ.
Kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi se lahko stori le v aktivni obliki (ko storilec s silo ali grožnjo prepreči uradni osebi uradno dejanje ali pa jo na enak način prisili, da opravi uradno dejanje), ne pa v pasivni obliki (n.pr. neposlušnost do odredb uradne osebe). Takšno aktivno ravnanje obtoženega usmerjeno v preprečitev uradnega dejanja uradne osebe, pa ne izhaja ne iz opisa dejanja v izreku sodbe, ne iz razlogov izpodbijane sodbe. Sila obtoženca (iztrganje iz policistovih rok) ni bila usmerjena zoper policista, temveč je bila le obtoženčev poskus bega pred policistom.
Takšne reakcije oseb (storilcev prekrškov ali kaznivih dejanj) ob prijetju, ko se te osebe skušajo prijetju izogniti tudi z iztrganjem iz policistovih rok, pa ni moč šteti kot poskus preprečitve uradnega dejanja uradni osebi.
Ker je iz povratnice, ki ima moč javne listine razvidno, da je toženec prejel tožbo s pozivom za odgovor na tožbo, njegova trditev, da mu tožba ni bila vročena in da je povratnico podpisala druga oseba, ne da bi ponudil kakršnekoli dokaze za neresničnost podatkov v povratnici, ni pravno upoštevna, zato ne gre za kršitev določb 318. čl. in 7. in 8. točke 339. čl. ZPP.
Na odločitev o stroških nepravdnega postopka ne more vplivati dejstvo, da se je predlagajoča stranka odločila za sprožitev nepravdnega postopka po nasvetu ali napotilu nasprotnega udeleženca. Bistveno je, da je predlagatelj tisti, ki ima interes za vpogled v zdravstveno dokumentacijo pokojne matere in je imel interes, da se mu takšen vpogled dovoli, zato je vložil predlog. Glede na določbo 2. odstavka 35. člena ZNP torej nosi stroške nepravdnega postopka predlagajoča stranka.