Če pa se izvršba ustavi, če predlagana izvršilna dejanja niso bila uspešna, zaradi česar upnik niti delno ni poplačan, ni logično, da bi bilo drugače, če je upnik ostal po uspešni izpeljavi vseh predlaganih izvršilnih dejanj le delno poplačan.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor - izvršba po uradni dolžnosti
Obravnavani izvršilni postopek po uradni dolžnosti se vodi na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani. Na pravnomočnost izvršilnega naslova je izvršilno sodišče vezano, vse dokler ni izvršilni naslov z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen. Česa takega dolžnik niti ne zatrjuje, temveč navaja ugovore, ki bi jih moral uveljavljati že v postopku zaradi gospodarskega prestopka, v izvršilnem postopku na podlagi pravnomočne sodbe pa jih ne more več uspešno uveljavljati.
ZPPSL člen 144, 144/3, 144, 144/3. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
prijava terjatve - dvakrat obravnavana terjatev - prerekanje terjatve
Kako sodišče postopa takrat, kadar stečajni upravitelj prereka terjatev upnika zato, ker jo je dvakrat prijavil stečajnemu senatu, iz ZPPSL ne izhaja. Za take primere je na podlagi določila 15. čl. ZPPSL treba uporabiti Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP). Ta v 1. odst. 274. čl. določa, da sodišče med drugim tožbo zavrže tudi takrat, kadar ugotovi, da o tožbenem zahtevku že teče pravda ali da je stvar že pravnomočno razsojena. Kadar torej stečajni senat ugotovi, da je upnik dvakrat prijavil isto terjatev, na podlagi določila 1. odst. 274. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZPPSL njegovo drugo prijavo zavrže, ne da bi jo sploh izročil v preizkušanje stečajnemu upravitelju.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - ugovorni razlogi
Trditve, da sklepa o izvršbi opr. št. ... zaradi blokade žiro računa vse do sredine septembra 1998, ni mogel izvršiti, pa so presplošne in nedokazane, zato jih ni moč preizkusiti. Sicer pa tudi ta trditev ni pravno upošteven ugovorni razlog, saj se ne nanaša na dovolitev izvršbe, ampak na opravljanje le-te. Zato za presojo odločitve o ugovoru zoper sklep o izvršbi ni pomembna. Za ta postopek pa so povsem neupoštevne tudi trditve o tem, da M.F., zoper katerega je bil izdan sklep o izvršbi opr. št. ..., od 15.2.1998 dalje pri dolžniku ni več zaposlen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ugovarjal obrazloženo. Navedel je namreč, da je obveznost do upnika poravnal, v dokaz tej navedbi pa se je skliceval na predlogu za izvršbo predloženo verodostojno listino.
pogodba o trgovskem zastopanju - odstop od pogodbe
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta bila sporna primanjkljaja nadpovprečna v primerjavi z drugimi primerljivimi prodajalci. Prav to in pa dejstvo, da je do primanjkljajev prišlo praktično zaporedoma, del drugega primanjkljaja pa izvira med drugim iz predaje srečk v prodajo izven lokala v nasprotju z izrecnimi določili Pogodbe o poslovnem sodelovanju (prim. 13. čl. te pogodbe, priloga A 7), po prepričanju pritožbenega sodišča govori v prid presoji, da je bil odstop od pogodbe brez odpovednega roka upravičen. Takšno prepričanje dodatno utrjuje pravna narava sporne pogodbe, za katero je značilna zaupnost razmerja med pogodbenikoma. V konkretnem primeru pa je ta zaupnost še posebej poudarjena, saj je bil tožnik s pogodbo pooblaščen tudi za sklepanje pogodb v imenu in za račun toženke in za izvrševanje teh pogodb (2. čl. Pogodbe o poslovnem sodelovanju).
ZZZDR člen 128, 128. ZOR člen 112, 112/1, 308, 308/1, 112, 112/1, 308, 308/1. ZIZ člen 55, 55/8, 55, 55/8.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izterjava preživnine - nadomestna izpolnitev - izpodbojnost pogodbe
V konkretnem primeru je podan ugovorni razlog iz 8. točke 55. člena ZIZ, ki preprečuje izvršbo. V sporazumu, ki sta ga sklenili zakonita zastopnica upnice in dolžnik se je zakonita zastopnica upnice strinjala z nakupom stanovanja na naslovu X. ulica 10 v kraju Y.. Z nakupom te nepremičnine je sprejela dolžnikovo obveznost iz ločitvenega sporazuma, ob tem pa se je tudi zavezala, da od dolžnika ne bo zahtevala plačevanja preživnine do hčerkinega 18. leta starosti. Ta sporazum je dopusten sporazum o nadomestni izpolnitvi preživninske obveznosti dolžnika (po 1. odst. 308. člena ZOR). V postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevano dejstvo, da je bila zakonita zastopnica upnice v podpis takega sporazuma "prisiljena", pa v tem postopku ne more biti pravno upoštevano. Sporazum namreč še vedno velja, saj upnica niti ni zatrjevala, da bi že dosegla prenehanje tega pravnega razmerja (po 1. odst. 112. člena ZOR).
Na odločitev o stroških nepravdnega postopka ne more vplivati dejstvo, da se je predlagajoča stranka odločila za sprožitev nepravdnega postopka po nasvetu ali napotilu nasprotnega udeleženca. Bistveno je, da je predlagatelj tisti, ki ima interes za vpogled v zdravstveno dokumentacijo pokojne matere in je imel interes, da se mu takšen vpogled dovoli, zato je vložil predlog. Glede na določbo 2. odstavka 35. člena ZNP torej nosi stroške nepravdnega postopka predlagajoča stranka.
S tem, ko je tožeča stranka v predpisanem 8-dnevnem roku po odkritju stvarne napake obvestila prodajalca, si je zagotovila pravice iz 488. člena ZOR oziroma pravico do vložitve tožbe (iz 500. člena ZOR) Po opravljenem "popravilu", ki ni bilo uspešno, ni bilo potrebno v roku 8 dni (483. člen ZOR) prodajalca ponovno obvestiti o napaki, ki ni bila odpravljena. S tem, ko je prodajalec izrecno zatrdil, da prodaja vozilo, ki ni karambolirano, kasneje pa se je ugotovilo, da je bilo vozilo poškodovano in popravljeno, je prodal stvar, ki ni imela lastnosti, ki je bila izrečno dogovorjena.
Ker dolžnik ne navaja dejstev in ne ponuja dokazov, v zvezi s terjatvijo, ki jo uveljavlja upnik na podlagi verodostojne listine, je bilo treba ugovor zavrniti. Pač pa ima upnik prav, da je samo delno skrčil predlog, zato niso podani pogoji za ustavitev izvršbe, kot je sodišče prve stopnje zmotno odločilo.
ZOR člen 380, 380/3, 919, 919/2, 380, 380/3, 919, 919/2.
zavarovalna pogodba - regresni zahtevek zavarovalnice proti sklenitelju zavarovanja - zastaralni rok
Za regresni zahtevek velja isti zastaralni rok kot za zahtevek, prenesen z zakonito cesijo, pri čemer je treba za začetek teka zastaralnega roka upoštevati tisti čas, ko je ugotovljen obstoj zahtevka in znesek.
Določba prvega odstavka 399. člena Zakona o obligacijskih razmerjih j kogentne narave, zato pogodbeni stranki ne moreta določiti pogodbenih obresti po višji obrestni meri, kot jo v kraju izpolnitve plačajo banke za hranilne vloge na vpogled. Dogovor o višjih obrestih ni veljaven (četrti odstavek 399. člena ZOR). Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, ko je le to ocenilo, da gre v obravnavanem primeru sklenitve kupoprodajne pogodbe za stanovanji za navidezno pogodbo. Že iz razlogov v sodbi sodišča prve stopnje je razvidno, da sta obe pravdni stranki izpovedali, da dejansko ni šlo za nakup oziroma prodajo stanovanj, temveč za posojilo tožnika toženki. Tako je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki veljavno sklenili posojilno pogodbo. Prav tako pa se pritožbeno sodišče strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da ne more slediti trditvam tožeče stranke, da je šlo za fiduciaren pravni posel.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo
Kadar je med dediči spor o vračunanju daril v dedne deleže in o obsegu zapuščinskega premoženja, sodišče zapuščinski postopek prekine in dediče napoti na pravdo.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20959
KZ člen 211, 211/1, 211, 211/1. ZKP člen 358, 358-3, 358, 358-3.
oprostitev - kaznivo dejanje - tatvina
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje utemeljeno oprostilo obdolženca obtožbe oškodovanca kot tožilca, da je brez dovoljenja posekal in si protipravno prilastil večjo količino lesa.
Njegov zagovor, da je oškodovanec kot tožilec sam odkazal les preko dovoljenih količin, so potrdile tri zaslišane priče, njihove trditve pa so posredno potrjene z ugotovitvijo izvedenca gozdarske stroke, da je bilo oškodovancu kot tožilcu plačana bistveno večja količina hlodovine, kot bi jo bilo mogoče pridobiti iz zakonito odkazanih dreves za sečnjo. Pritožbo pooblaščenca oškodovanca kot tožilca je zato sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
Okrožno sodišče, ki je bilo pristojno za reševanje gospodarskega spora, se po smrti tožene stranke, namesto katere sta vstopila v pravdo njegova dediča, potem ko je že opravilo glavno obravnavo, ne more več izreči za stvarno nepristojno in zadevo odstopiti Okrajnemu sodišču kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču.