ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2. ZPP člen 155, 155/1, 155/2, 155, 155/1, 155/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - stroški izvršilnega postopka
Sodišče prve stopnje je že upoštevalo upnikov dopis, v katerem upnik sporoča, da je dolžnik deloma poravnal terjatev. Iz navedenega dopisa ne izhaja, da bi dolžnik v celoti poravnal terjatev, kot slednji neutemeljeno zatrjuje v ugovoru, drugega dopisa upnika pa v spisu ni in ga tudi dolžnik ni priložil svojemu ugovoru. Prav tako dolžnik ni priložil potrdila o plačilu preostanka dolga, na katerega se sklicuje v svojem ugovoru, zato da ugovora ni obrazložil v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Dolžnik je plačal del dolga še pred vložitvijo predloga za izvršbo.
Glede na takšno stanje stvari bi načeloma upnik res ne bil upravičen do (vseh) stroškov izvršilnega postopka, vendar so priglašeni stroški v okviru najnižjih možnih tarifnih postavk Taksne in Odvetniške tarife za konkretno vlogo in opravilo, zato bi upnik tudi v primeru, če bi vložil predlog za izvršbo samo za 30.000,00 SIT, bil upravičen do povrnitve stroškov izvršilnega postopka v enaki višini, kot jih uveljavlja v konkretnem primeru, zato so bili priglašeni stroški za obravnavani postopek potrebni.
priznanje tuje sodne odločbe - oznaka pravdne stranke - javni red
Zaradi pomanjkljive označbe tožene stranke v sodbi, ki ne vsebuje niti naslova tožene stranke, ni razvidno, ali gre za pravno, ali za fizično osebo. Pravna oseba se individualizira s firmo - to je z imenom, s katerim družba posluje. Obvezna sestavina firme je tako imenovano fantazijsko ime, po katerem se družba razlikuje od firm drugih družb, ter označba pravno -organizacijske oblike družbe (primerjaj 12. in 19. čl. ZGD). Fizična oseba pa se individualizira z imenom in priimkom. Tožena stranka tako, kot je označena v citirani sodbi, ne izpolnjuje nobenega od zgoraj navedenih pogojev za individualizacijo, zato po slovenskem pravu ne more biti pravdna stranka. Priznanje take sodne odločbe bi bilo v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor - izvršba po uradni dolžnosti
S sodbo, ki je izvršilni naslov v obravnavanem izvršilnem postopku po uradni dolžnosti, je bila za gospodarski prestopek obsojena gospodarska družba kot pravna oseba (poleg nje pa tudi določene odgovorne fizične osebe, vendar ta del sodbe ni predmet tega postopka), zato so irelevantne ugovorne trditve o spremembi lastništva pravne osebe, ki jih uveljavlja direktor dolžnika kot fizična oseba. Na pravnomočnost izvršilnega naslova je izvršilno sodišče vezano, vse dokler pravnomočni izvršilni naslov ni z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen, zato so tudi neutemeljene ugovorne navedbe v zvezi s hrambo poslovnih knjig, ki jih je razumeti kot oporekanju dejanski podlagi sodbe, ki je izvršilni naslov v obravnavanem primeru.
določitev preživnine - potrebe upravičenca - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče mora otrokove potrebe oceniti v denarju. Sodišče prve stopnje je presplošno zaključilo, da so otrokove potrebe od 30 - 40.000,00 SIT. Razlika med najnižjim in najvišjim zneskom je takšna, da sploh ni mogoče reči, da je sodišče otrokove potrebe ugotovilo.
ZIZ sicer v 183. čl. predvideva tudi možnost prodaje s sklenitvijo neposredne pogodbe, vendar pa je takšno prodajo moč izpeljati le, če se o tem s pisnim sporazumom dogovorijo stranke in zastavni upnik. O takšnem načinu prodaje tedaj ne odloča sodišče, ki volje strank ne more nadomestiti, temveč prizadeti udeleženci izvršilnega postopka.
Upnik je sporočil pravilni naslov dolžnika, saj je sporočil naslov, ki je kot sedež dolžnika vpisan v sodni register. Glede na takšno stanje stvari sodišče prve stopnje ne bi smelo ustaviti postopka, temveč bi moralo opraviti nadomestno vročitev s pustitvijo obvestila o sodnem pisanju ter fikcijo vročitve v primeru nedviga pisanja v skladu z določili 141. čl. ZPP.
Če je upnik predlagal izvršbo (tudi) na premičninah, ki so last tretje osebe, pa ta v predlogu za izvršbo ni navedena kot dolžnik, je treba njen ugovor proti sklepu o izvršbi obravnavati kot ugovor tretjega, ne pa kot ugovor dolžnika.
ZPPSL člen 37, 37/1, 59, 59/3, 37, 37/1, 59, 59/3. ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 53, 53/2, 62, 62/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - sklep - pritožba - prisilna poravnava
V postopku izvršbe se presoja le, ali je dolžnik svoj ugovor obrazložil v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ, torej ali je dolžnik navedel dejstva, s katerimi svoj ugovor utemeljuje in ali za svoje trditve prilaga dokaze, zato se sodišče v samo vsebinsko presojo ugovora ne more spuščati. Dolžnik je v ugovoru z dne 7.10.1999 navedel dejstva, s katerimi je nasprotoval izvršbi, za svoje trditve pa je predložil tudi dokaze, in sicer sklep o potrditvi prisilne poravnave. Res je, da iz tega sklepa ni razvidno, da je upnikova terjatev vključena v dolžnikove obveznosti, vendar to tudi ni nujno, saj ima po določilu 3. odst. 59. člena ZPPSL potrjena prisilna poravnava pravni učinek tudi proti upnikom, ki v postopku prisilne poravnave niso sodelovali.
Sodišče odloča o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice v primeru, kadar je pravni temelj pridobitve stvarnih pravic na nepremičnini zakon in kadar je pravni temelj pridobitve stvarnih pravic na nepremičnini sodna odločba. Obravnavana zadeva, ko toženec v tožbi kot relevantno izpostavlja (smiselno zahteva ugotovitev), da je nujni dedič po pokojnem L. B. st., ker pa je njegov nujni delež prikrajšan, zahteva vrnitev dela darila v zapuščino, predstavlja primer, ko se po samem zakonu lastninska pravica na nepremičnini pridobi z nastopom določenega pravnega dogodka, v obravnavanem primeru torej z nastopom in izvedbo dedovanja, ker pa tožnik v zapuščinskem postopku očitno ni sodeloval, to nadomešča z vloženo tožbo v pravdnem postopku. (glej člen 36 ZTLR v zvezi s členom 34 in 38 ZD).
pogodba o delu - odgovornost za napake - jamčevanje za napake
Če ima izvršeno delo napako, mora naročnik, predno uveljavlja druge jamčevalne zahtevke, prevzemniku dati možnost, da napako odpravi. Ker tožena stranka ni zatrjevala, da je tožeči stranki to možnost dala, je zaključek prvostopnega sodišča, da brez tega ne more uveljavljati znižanja plačila, pravilen.
Za motilnost dejanja se ne zahteva naklep motilca, torej volja in zavest motiti prav določenega posestnika v njegovi posesti, pač pa zadostuje, da je posest enega od soposestnikov dejansko objektivno motena oziroma mu odvzeta, pa četudi je motilec želel motiti drugega soposestnika.
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZPP (1977) člen 117, 354, 354/2, 373, 373-4, 117, 354, 354/2, 373, 373-4. ZTPDR člen 83, 83/1, 83, 83/1.
vrnitev v prejšnje stanje - neupravičen razlog - zamuda roka zaradi neaktivnosti sindikata
Zamuda roka za vložitev tožbe zoper dokončni sklep delodajalca zaradi neaktivnosti sindikata, na katerega se je obrnila tožnica, ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Gre za notranje razmerje med tožnico in sindikatom. V kolikor je tožnica za zastopanje pooblastila sindikat in mu dala nalog za vložitev tožbe, bo lahko uveljavila zoper njega odškodnino zaradi škode, ki je nastala, ker tožbe ni pravočasno vložil.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik za svoje ugovorne trditve ni predložil nobenih dokazov, saj ugovoru ni priložil nobenih dokazil o plačilu, niti pogodbe, na katero se sklicuje, niti česar koli drugega, zato je njegov ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Povratnico o vročitvi sklepa o izvršbi sta podpisala dolžnikov pooblaščenec, ki je nanjo napisal datum vročitve "tretji februar 1999" in vročevalec, torej je sestavljena v skladu s 1. odst. 149. čl. ZPP-1977 in zato kot javna listina dokazuje, da je bil sklep o izvršbi dolžniku vročen dne 3.2.1999. Dolžnik sploh ni določno navedel, katere "potrebne dokaze" naj izvede sodišče za ugotavljanje dejanskega datuma vročitve, saj ni sporočil imena osebe, ki naj bi sprejela sporno pošiljko, niti ni predložil nobenih listinskih dokazov, ki bi potrjevali njegove navedbe o napačno zapisanem datumu na vročilnici (poštna oddajna knjiga ipd.), niti predlagal kakšnih drugih dokazov, zato tudi ni uspel izpodbiti zakonske domneve, da je na vročilnici kot javni listini zapisani datum tudi resnični datum vročitve pošiljke dolžniku.
Za pravilen materialnopravni zaključek o tem, da so mokre stopnice nevarna stvar, je treba ugotoviti predvsem, s kakšnim materialom so stopnice obložene. Šele takšna ugotovitev namreč nudi podlago za ugotovitev, ali taka obloga, če je mokra predstavlja povečano nevarnost padcev pri običajni pazljivosti, kljub dejstvu, da imajo stopnice na robu proti drsni plastični trak. Šele tako bo mogoče ugotoviti ali mokre stopnice, obložene s takšnim materialom povzročijo zdrs pri običajni pazljivosti (normalni hoji), čeprav imajo dodatno proti drsno zaščito.
V spor o deležu zakonca na skupnem premoženju sodišče upošteva tudi okoliščino, da je žena v celoti preživljala moža v času njegove nezaposlenosti in v tem času tudi sama preživljala oba otroka pravdnih strank.
Oprostitev plačila sodnih taks po 1. odst. 14. čl. Zakona o sodnih taksah velja za vloge in dejanja, za katera je nastala obveznost plačila sodne takse po vložitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse.
Določila oporoke je treba razlagati po pravem oporočiteljevem namenu, kar pomeni, da sam zapis oporoke ni odočilen, temveč ugotavlja sodišče vsebino zapustnikove volje še na druge načine.