Določila oporoke je treba razlagati po pravem oporočiteljevem namenu, kar pomeni, da sam zapis oporoke ni odočilen, temveč ugotavlja sodišče vsebino zapustnikove volje še na druge načine.
pogodba o delu - odgovornost za napake - jamčevanje za napake
Če ima izvršeno delo napako, mora naročnik, predno uveljavlja druge jamčevalne zahtevke, prevzemniku dati možnost, da napako odpravi. Ker tožena stranka ni zatrjevala, da je tožeči stranki to možnost dala, je zaključek prvostopnega sodišča, da brez tega ne more uveljavljati znižanja plačila, pravilen.
ugovor zoper sklep o izvršbi - utemeljenost ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je z navedbo, da "ni dolžan toliko, kot je navedeno", smiselno ugovarjal višini izterjevanega zneska. Pri tem ni navedel razlogov, zakaj naj bi bila višina dolgovanega zneska manjša. Njegov ugovor je zato prepavšalen, da bi ga bilo sploh mogoče preizkusiti.
Takega ugovora glede na določbo drugega odstavka 53. člena ZIZ ni moč šteti za obrazloženega.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik sploh ni postavil nobenih konkretnih trditev, zakaj naj bi bil obračun obresti neupravičen. Razen zgoraj citirane povsem pavšalne navedbe dolžnik ugovora ni z ničemer obrazložil, zato je dolžnikov ugovor neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ZST člen 13, 13/2, 13/3, 13, 13/2, 13/3. ZPP člen 168, 168/4, 168/5, 169, 169/2, 168, 168/4, 168/5, 169, 169/2.
izterjava neplačane takse - kazenska taksa
Iz predloženih listin izhaja, da so imeli tožniki osnove za odmero dohodnine za leto 1998 (neto osnove po odbitku vseh prispevkov, preživninskih obveznosti in davčnih olajšav) v naslednjih zaokroženih zneskih: prvotožnik 3,000.000,00 SIT ali 250.000,00 SIT na mesec, drugotožnik 1,200.000,00 SIT ali 100.000,00 SIT na mesec, tretji, četrti in šesti tožnik 900.000,00 SIT ali 75.000,00 SIT na mesec in peti tožnik 2,600.000,00 SIT ali okoli 217.000,00 SIT na mesec. V obravnavanem postopku znaša priglašena vrednost spora 103,000.000,00 SIT, tožene stranke pa so dolžne plačati sodno takso 600.000,00 SIT.
Pritožbeno sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin, upoštevaje tudi vrednost spornega predmeta, ocenjuje, da bodo drugi, tretji, četrti in šesti tožnik zmogli plačilo sodne takse, če se jim omogoči plačevanje takse v več obrokih.
Nadalje je sodišče druge stopnje ugotovilo, da prvi in peti tožnik po svojih dohodkih zmoreta plačilo takse, zato je njuni pritožbi zavrnilo.
Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja radijskih in televizijskih sprejemnikov, načinu vodenja evidence ter pogojih in načinu plačevanja RTV naročnine člen 3, 5, 6.
obveznost plačevanja RTV naročnine - odjava, prenehanje dejavnosti
Postopek odjave sprejemnika toženčeve bivše žene je bil izveden v skladu z določbami pravilnika, toženec pa TV sprejemnika, za katerega je prevzel imetništvo, ni odjavil.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlogi
Plačila, na katera se sklicuje dolžnik v ugovoru, so bila opravljena na podlagi drugega izvršilnega naslova in drugemu upniku, zato ugovorni razlog, da je obveznost prenehala, ni podan.
Za pravilen materialnopravni zaključek o tem, da so mokre stopnice nevarna stvar, je treba ugotoviti predvsem, s kakšnim materialom so stopnice obložene. Šele takšna ugotovitev namreč nudi podlago za ugotovitev, ali taka obloga, če je mokra predstavlja povečano nevarnost padcev pri običajni pazljivosti, kljub dejstvu, da imajo stopnice na robu proti drsni plastični trak. Šele tako bo mogoče ugotoviti ali mokre stopnice, obložene s takšnim materialom povzročijo zdrs pri običajni pazljivosti (normalni hoji), čeprav imajo dodatno proti drsno zaščito.
ZIZ člen 53, 53/2-4, 61, 61/1, 53, 53/2-4, 61, 61/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica v ugovoru sicer navaja dejstva, ki bi, če bi se izkazala za resnična, lahko pripeljala do delne zavrnitve tožbenega zahtevka. Vendar zanje ne predlaga nobenih dokazov. Ugovor je zato neutemeljen.
Ker računa s št. 1154 tožeča stranka od tožene sploh vtoževala ni, se s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na ta račun, pritožbeno sodišče ni ukvarjalo. Drugih očitanih kršitev pritožba ne obrazlaga.
nedopustnost izvršbe - lastninska pravica - gospodarski spor - izostanek strank z dveh zaporednih narokov - umik tožbe
V pravdi, ki teče po tožbi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na stvareh, za katere tožeča stranka trdi, da je njihova lastnica, se ne uporabljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih. Zato je z izdajo sklepa o umiku tožbe zaradi izostanka obeh pravdnih strank z dveh zaporednih narokov za glavno obravnavo storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
V spisu ni podlage za pritožbeno trditev, da dejanje tožene stranke ni bilo samovoljno. Predpostavlja se, da je toženka zaslišana kot stranka govorila resnico.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - ugovorni razlogi
Trditve, da sklepa o izvršbi opr. št. ... zaradi blokade žiro računa vse do sredine septembra 1998, ni mogel izvršiti, pa so presplošne in nedokazane, zato jih ni moč preizkusiti. Sicer pa tudi ta trditev ni pravno upošteven ugovorni razlog, saj se ne nanaša na dovolitev izvršbe, ampak na opravljanje le-te. Zato za presojo odločitve o ugovoru zoper sklep o izvršbi ni pomembna. Za ta postopek pa so povsem neupoštevne tudi trditve o tem, da M.F., zoper katerega je bil izdan sklep o izvršbi opr. št. ..., od 15.2.1998 dalje pri dolžniku ni več zaposlen.
Če pa se izvršba ustavi, če predlagana izvršilna dejanja niso bila uspešna, zaradi česar upnik niti delno ni poplačan, ni logično, da bi bilo drugače, če je upnik ostal po uspešni izpeljavi vseh predlaganih izvršilnih dejanj le delno poplačan.
Sodišče odloča o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice v primeru, kadar je pravni temelj pridobitve stvarnih pravic na nepremičnini zakon in kadar je pravni temelj pridobitve stvarnih pravic na nepremičnini sodna odločba. Obravnavana zadeva, ko toženec v tožbi kot relevantno izpostavlja (smiselno zahteva ugotovitev), da je nujni dedič po pokojnem L. B. st., ker pa je njegov nujni delež prikrajšan, zahteva vrnitev dela darila v zapuščino, predstavlja primer, ko se po samem zakonu lastninska pravica na nepremičnini pridobi z nastopom določenega pravnega dogodka, v obravnavanem primeru torej z nastopom in izvedbo dedovanja, ker pa tožnik v zapuščinskem postopku očitno ni sodeloval, to nadomešča z vloženo tožbo v pravdnem postopku. (glej člen 36 ZTLR v zvezi s členom 34 in 38 ZD).
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZPP (1977) člen 117, 354, 354/2, 373, 373-4, 117, 354, 354/2, 373, 373-4. ZTPDR člen 83, 83/1, 83, 83/1.
vrnitev v prejšnje stanje - neupravičen razlog - zamuda roka zaradi neaktivnosti sindikata
Zamuda roka za vložitev tožbe zoper dokončni sklep delodajalca zaradi neaktivnosti sindikata, na katerega se je obrnila tožnica, ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Gre za notranje razmerje med tožnico in sindikatom. V kolikor je tožnica za zastopanje pooblastila sindikat in mu dala nalog za vložitev tožbe, bo lahko uveljavila zoper njega odškodnino zaradi škode, ki je nastala, ker tožbe ni pravočasno vložil.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor - izvršba po uradni dolžnosti
S sodbo, ki je izvršilni naslov v obravnavanem izvršilnem postopku po uradni dolžnosti, je bila za gospodarski prestopek obsojena gospodarska družba kot pravna oseba (poleg nje pa tudi določene odgovorne fizične osebe, vendar ta del sodbe ni predmet tega postopka), zato so irelevantne ugovorne trditve o spremembi lastništva pravne osebe, ki jih uveljavlja direktor dolžnika kot fizična oseba. Na pravnomočnost izvršilnega naslova je izvršilno sodišče vezano, vse dokler pravnomočni izvršilni naslov ni z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen, zato so tudi neutemeljene ugovorne navedbe v zvezi s hrambo poslovnih knjig, ki jih je razumeti kot oporekanju dejanski podlagi sodbe, ki je izvršilni naslov v obravnavanem primeru.
Prvostopno sodišče je utemeljeno presojalo določilo 6. čl. pogodbe in obstoj naročnikovih izključnih pravic do zalaganja davčnih obrazcev in njihove prodaje, ki jih je naročnik s pogodbo prenesel na upnika. Da bi naročnik take pravice kot izključne lahko prenesel na upnika, bi jih moral imeti sam. Pritrditi je pri tem prvostopnemu sodišču, da predpisana vsebina in oblika davčnih obrazcev ne uživa avtorskopravne zaščite po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP). Izključne pravice do reproduciranja in distribuiranja (primerjaj 23. in 24. čl. ZASP) torej naročnik davčnih obrazcev ni imel. Kot rečeno pa implicite na tako pravico ni mogoče sklepati iz nalog naročnika, opredeljenih v 2. in 8. čl. ZDS. Oskrba trga z davčnimi obrazci ni izključna pravica naročnika in tudi ne sodi izključno v njegov delokrog.