Upnik je sporočil pravilni naslov dolžnika, saj je sporočil naslov, ki je kot sedež dolžnika vpisan v sodni register. Glede na takšno stanje stvari sodišče prve stopnje ne bi smelo ustaviti postopka, temveč bi moralo opraviti nadomestno vročitev s pustitvijo obvestila o sodnem pisanju ter fikcijo vročitve v primeru nedviga pisanja v skladu z določili 141. čl. ZPP.
določitev preživnine - potrebe upravičenca - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče mora otrokove potrebe oceniti v denarju. Sodišče prve stopnje je presplošno zaključilo, da so otrokove potrebe od 30 - 40.000,00 SIT. Razlika med najnižjim in najvišjim zneskom je takšna, da sploh ni mogoče reči, da je sodišče otrokove potrebe ugotovilo.
ZIZ sicer v 183. čl. predvideva tudi možnost prodaje s sklenitvijo neposredne pogodbe, vendar pa je takšno prodajo moč izpeljati le, če se o tem s pisnim sporazumom dogovorijo stranke in zastavni upnik. O takšnem načinu prodaje tedaj ne odloča sodišče, ki volje strank ne more nadomestiti, temveč prizadeti udeleženci izvršilnega postopka.
Predlog za izvršbo je upnik vložil zaradi poplačila delno še neplačanih pravdnih stroškov, ki so mu bili priznani s pravnomočno sodbo in naloženi v plačilo stečajnima dolžnikoma kot toženi stranki. Po določilu 1. odst. 145. čl. ZPPSL so stroški stečajnega postopka tudi tisti stroški, ki nastanejo v pravdi zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve. Po določilu 1. odst. 111. čl. ZPPSL od dneva začetka stečajnega postopka ni mogoče dovoliti zoper dolžnika niti ukrepov zavarovanja niti prisilne izvršbe, po določilu 4. odst. istega člena pa se prvi odstavek tega člena ne nanaša na stroške stečajnega postopka.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ugovarjal obrazloženo. Navedel je namreč, da je obveznost do upnika poravnal, v dokaz tej navedbi pa se je skliceval na predlogu za izvršbo predloženo verodostojno listino.
ZPPSL člen 144, 144/3, 144, 144/3. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
prijava terjatve - dvakrat obravnavana terjatev - prerekanje terjatve
Kako sodišče postopa takrat, kadar stečajni upravitelj prereka terjatev upnika zato, ker jo je dvakrat prijavil stečajnemu senatu, iz ZPPSL ne izhaja. Za take primere je na podlagi določila 15. čl. ZPPSL treba uporabiti Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP). Ta v 1. odst. 274. čl. določa, da sodišče med drugim tožbo zavrže tudi takrat, kadar ugotovi, da o tožbenem zahtevku že teče pravda ali da je stvar že pravnomočno razsojena. Kadar torej stečajni senat ugotovi, da je upnik dvakrat prijavil isto terjatev, na podlagi določila 1. odst. 274. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZPPSL njegovo drugo prijavo zavrže, ne da bi jo sploh izročil v preizkušanje stečajnemu upravitelju.
ZTPDR člen 83, 83/1, 83, 83/1. ZPP člen 274, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-2, 339/2-6, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-12, 339/2-14, 274, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-2, 339/2-6, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-12, 339/2-14. Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki člen 142, 142.
prekluzivni rok za sodno varstvo
Tožnik, kateremu je bila odpoved delovnega razmerja osebno vročena dne 31.5.1991 ter je vsebovala pravni pouk, kot je določen v 142. čl. Kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki (Ur.l. SRS, št. 18/89) bi moral v roku 15 dni od dne, ko je bil obveščen o odločitvi, vložiti tožbo. Ker tega ni storil v navedenem roku, se prepozna tožba zavrže.
zavarovalna pogodba - obvezno zavarovanje v prometu - škodo, ki jo povzroči motorno vozilo - vozilo, registrirano v tujini - pasivna legitimacija - odgovornost Slovenskega zavarovalnega biroja - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Za škodo, ki je povzročena z motornim vozilom, registriranim v tujini, odgovarja Slovenski zavarovalni biro. Dejstvo, da biro za obravnavanje zahtevkov lahko pooblasti eno izmed zavarovalnic, ne more vplivati na pasivno legitimacijo.
stroški - odškodnina - povrnitev stroškov - nepravdni postopek
V denacionalizacijskem postopku določanje odškodnine je treba o povrnitvi stroškov postopka odločiti po pravilu, da stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine.
Določbo 73. člena ZTLR je treba razumeti v sklopu celotnega instituta posestnega varstva, katero je prvenstveno naravnano na varovanje obstoječe dejanske oblasti nad stvarmi. Ni utemeljeno zaradi specifičnega posestnega "status", ki ga daje 73. člen tistim dedičem, ki dejanske oblasti nad stvarjo nimajo (in prav zato, ker je nimajo), odrekati varstva tistemu, ki je imel tako pred zapustnikovo smrtjo kot po njej, dejansko oblast nad stvarjo in mu to posest v njeni dotedanji vsebini in intenziteti celo onemogočati. Iz povedanega izhaja, da gre v razmerju med dedičem, ki ima le posest po 73. členu ZTLR in med dedičem, ki ima hkrati stvar tudi v dejanski oblasti, slednjemu (močnejše) posestno varstvo. S svojo odločitvijo, ko je v škodo močnejše posesti zavarovalo šibkejšo, pa je prvostopno sodišče tudi kršilo tožnikovo ustavno pravico do zasebnosti ter pravico do nedotakljivosti stanovanja, katera je opredeljena kot posebna človekova pravica v sklopu ustavnega varstva človekove zasebnosti (35. in 36. člen Ustave).
Za motilnost dejanja se ne zahteva naklep motilca, torej volja in zavest motiti prav določenega posestnika v njegovi posesti, pač pa zadostuje, da je posest enega od soposestnikov dejansko objektivno motena oziroma mu odvzeta, pa četudi je motilec želel motiti drugega soposestnika.
Prvostopno sodišče je utemeljeno presojalo določilo 6. čl. pogodbe in obstoj naročnikovih izključnih pravic do zalaganja davčnih obrazcev in njihove prodaje, ki jih je naročnik s pogodbo prenesel na upnika. Da bi naročnik take pravice kot izključne lahko prenesel na upnika, bi jih moral imeti sam. Pritrditi je pri tem prvostopnemu sodišču, da predpisana vsebina in oblika davčnih obrazcev ne uživa avtorskopravne zaščite po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP). Izključne pravice do reproduciranja in distribuiranja (primerjaj 23. in 24. čl. ZASP) torej naročnik davčnih obrazcev ni imel. Kot rečeno pa implicite na tako pravico ni mogoče sklepati iz nalog naročnika, opredeljenih v 2. in 8. čl. ZDS. Oskrba trga z davčnimi obrazci ni izključna pravica naročnika in tudi ne sodi izključno v njegov delokrog.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik sploh ni postavil nobenih konkretnih trditev, zakaj naj bi bil obračun obresti neupravičen. Razen zgoraj citirane povsem pavšalne navedbe dolžnik ugovora ni z ničemer obrazložil, zato je dolžnikov ugovor neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Sodišče prve stopnje je tako postopalo pravilno, ko se je omejilo na presojo o zavarovanju edine uveljavljene nedenarne terjatve, tj. oblikovalnega dela tožbenega zahtevka, za katerega pa zavarovanje uveljavitve, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, ni potrebno.
Sodišče odloča o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice v primeru, kadar je pravni temelj pridobitve stvarnih pravic na nepremičnini zakon in kadar je pravni temelj pridobitve stvarnih pravic na nepremičnini sodna odločba. Obravnavana zadeva, ko toženec v tožbi kot relevantno izpostavlja (smiselno zahteva ugotovitev), da je nujni dedič po pokojnem L. B. st., ker pa je njegov nujni delež prikrajšan, zahteva vrnitev dela darila v zapuščino, predstavlja primer, ko se po samem zakonu lastninska pravica na nepremičnini pridobi z nastopom določenega pravnega dogodka, v obravnavanem primeru torej z nastopom in izvedbo dedovanja, ker pa tožnik v zapuščinskem postopku očitno ni sodeloval, to nadomešča z vloženo tožbo v pravdnem postopku. (glej člen 36 ZTLR v zvezi s členom 34 in 38 ZD).