Tudi če bi bilo res, da je dal stečajni upravitelj upniku napačen podatek o roku za prijavo terjatve in bi upnik iz tega razloga prijavo vložil prepozno, bi bil sklep o zavrženju prijave zakonit.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlogi
Plačila, na katera se sklicuje dolžnik v ugovoru, so bila opravljena na podlagi drugega izvršilnega naslova in drugemu upniku, zato ugovorni razlog, da je obveznost prenehala, ni podan.
ZIZ člen 53, 53/2-4, 61, 61/1, 53, 53/2-4, 61, 61/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica v ugovoru sicer navaja dejstva, ki bi, če bi se izkazala za resnična, lahko pripeljala do delne zavrnitve tožbenega zahtevka. Vendar zanje ne predlaga nobenih dokazov. Ugovor je zato neutemeljen.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-11, 354, 354/2, 354/2-11. ZOR člen 277, 279, 279/2, 600, 620, 620/1, 620/2, 620/5, 277, 279, 279/2, 600, 620, 620/1, 620/2, 620/5.
pogodba o delu - ugovor nekakovostne storitve - litispendenca
Ugovor tožene stranke, češ da je tožeča stranka toženi v zvezi z opravljenimi deli povzročila škodo, je samostojni zahtevek tožene stranke proti tožeči, ki bi ga tožena stranka morala uveljaviti bodisi s pobotnim ugovorom (v tem primeru bi bil takšen ugovor samostojni izključevalni ugovor) bodisi z nasprotno tožbo (prim. 5. odst. 620. čl. zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR).
Ker računa s št. 1154 tožeča stranka od tožene sploh vtoževala ni, se s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na ta račun, pritožbeno sodišče ni ukvarjalo. Drugih očitanih kršitev pritožba ne obrazlaga.
V primeru, kadar taksni zavezanec ne predloži sodišču tudi dokazila o plačilu sodne takse (to je storil šele v pritožbenem postopku), pa se po 3. odstavku 29. člena v zvezi s 1. odstavkom 30. člena Zakona o sodnih taksah izterja le kazenska taksa v višini 10%, vendar ne več kot 250 točk.
ZPPSL člen 144, 144/3, 144, 144/3. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
prijava terjatve - dvakrat obravnavana terjatev - prerekanje terjatve
Kako sodišče postopa takrat, kadar stečajni upravitelj prereka terjatev upnika zato, ker jo je dvakrat prijavil stečajnemu senatu, iz ZPPSL ne izhaja. Za take primere je na podlagi določila 15. čl. ZPPSL treba uporabiti Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP). Ta v 1. odst. 274. čl. določa, da sodišče med drugim tožbo zavrže tudi takrat, kadar ugotovi, da o tožbenem zahtevku že teče pravda ali da je stvar že pravnomočno razsojena. Kadar torej stečajni senat ugotovi, da je upnik dvakrat prijavil isto terjatev, na podlagi določila 1. odst. 274. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZPPSL njegovo drugo prijavo zavrže, ne da bi jo sploh izročil v preizkušanje stečajnemu upravitelju.
ZPPSL (1989) člen 64. ZPPSL člen 83. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave člen 3, 8, 8/12, 13.
nagrada stečajnemu upravitelju
Prvostopno sodišče pri svoji odločitvi o njegovem predlogu za odmero nagrade in povračilo stroškov ni imelo podlage v Odredbi o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave (Ur.l. RS, št. 37/94). Po 13. čl. citirane odredbe se nagrade upraviteljem prisilne poravnave in stečaja po merilih iz te odredbe določajo le v tistih postopkih, ki so bili začeti po uveljavitvi novega ZPPSL (Ur.l. RS, št. 67/93). Predmetni stečajni postopek se je začel in se vodi po določilih prejšnjega ZPPSL (Ur.l. SFRJ, št. 84/89). Po 64. čl. ZPPSL/89 ima stečajni upravitelj pravico do nagrade za delo in povračilo nujnih stroškov, ki mu ju določi stečajni senat. Tako določena nagrada ne predstavlja mesečne akontacije nagrade za delo, ki bi se poračunala ob zaključku postopka, kot to sedaj ureja zgoraj citirana odredba (drugi odst. 8. čl. v zvezi s 3. čl. odredbe) in 83. čl. ZPPSL/93.
Za motilnost dejanja se ne zahteva naklep motilca, torej volja in zavest motiti prav določenega posestnika v njegovi posesti, pač pa zadostuje, da je posest enega od soposestnikov dejansko objektivno motena oziroma mu odvzeta, pa četudi je motilec želel motiti drugega soposestnika.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor - izvršba po uradni dolžnosti
S sodbo, ki je izvršilni naslov v obravnavanem izvršilnem postopku po uradni dolžnosti, je bila za gospodarski prestopek obsojena gospodarska družba kot pravna oseba (poleg nje pa tudi določene odgovorne fizične osebe, vendar ta del sodbe ni predmet tega postopka), zato so irelevantne ugovorne trditve o spremembi lastništva pravne osebe, ki jih uveljavlja direktor dolžnika kot fizična oseba. Na pravnomočnost izvršilnega naslova je izvršilno sodišče vezano, vse dokler pravnomočni izvršilni naslov ni z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen, zato so tudi neutemeljene ugovorne navedbe v zvezi s hrambo poslovnih knjig, ki jih je razumeti kot oporekanju dejanski podlagi sodbe, ki je izvršilni naslov v obravnavanem primeru.
Upnik je sporočil pravilni naslov dolžnika, saj je sporočil naslov, ki je kot sedež dolžnika vpisan v sodni register. Glede na takšno stanje stvari sodišče prve stopnje ne bi smelo ustaviti postopka, temveč bi moralo opraviti nadomestno vročitev s pustitvijo obvestila o sodnem pisanju ter fikcijo vročitve v primeru nedviga pisanja v skladu z določili 141. čl. ZPP.
določitev preživnine - potrebe upravičenca - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče mora otrokove potrebe oceniti v denarju. Sodišče prve stopnje je presplošno zaključilo, da so otrokove potrebe od 30 - 40.000,00 SIT. Razlika med najnižjim in najvišjim zneskom je takšna, da sploh ni mogoče reči, da je sodišče otrokove potrebe ugotovilo.
ZIZ sicer v 183. čl. predvideva tudi možnost prodaje s sklenitvijo neposredne pogodbe, vendar pa je takšno prodajo moč izpeljati le, če se o tem s pisnim sporazumom dogovorijo stranke in zastavni upnik. O takšnem načinu prodaje tedaj ne odloča sodišče, ki volje strank ne more nadomestiti, temveč prizadeti udeleženci izvršilnega postopka.
O predlogu za izdajo sodbe zaradi izostanka sodišče prve stopnje odloča na podlagi dejstev, na katere se opira tožbeni zahtevek. Če so ta v nasprotju z dokazi, ki jih predloži tožnik sam, ali z dejstvi, k so splošno znana, sodišče tožbeni zahtevek zavrne.
Če je upnik predlagal izvršbo (tudi) na premičninah, ki so last tretje osebe, pa ta v predlogu za izvršbo ni navedena kot dolžnik, je treba njen ugovor proti sklepu o izvršbi obravnavati kot ugovor tretjega, ne pa kot ugovor dolžnika.
nedopustnost izvršbe - lastninska pravica - gospodarski spor - izostanek strank z dveh zaporednih narokov - umik tožbe
V pravdi, ki teče po tožbi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na stvareh, za katere tožeča stranka trdi, da je njihova lastnica, se ne uporabljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih. Zato je z izdajo sklepa o umiku tožbe zaradi izostanka obeh pravdnih strank z dveh zaporednih narokov za glavno obravnavo storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
V spisu ni podlage za pritožbeno trditev, da dejanje tožene stranke ni bilo samovoljno. Predpostavlja se, da je toženka zaslišana kot stranka govorila resnico.
ZTPDR člen 83, 83/1, 83, 83/1. ZPP člen 274, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-2, 339/2-6, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-12, 339/2-14, 274, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-2, 339/2-6, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-12, 339/2-14. Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki člen 142, 142.
prekluzivni rok za sodno varstvo
Tožnik, kateremu je bila odpoved delovnega razmerja osebno vročena dne 31.5.1991 ter je vsebovala pravni pouk, kot je določen v 142. čl. Kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki (Ur.l. SRS, št. 18/89) bi moral v roku 15 dni od dne, ko je bil obveščen o odločitvi, vložiti tožbo. Ker tega ni storil v navedenem roku, se prepozna tožba zavrže.
zavarovalna pogodba - obvezno zavarovanje v prometu - škodo, ki jo povzroči motorno vozilo - vozilo, registrirano v tujini - pasivna legitimacija - odgovornost Slovenskega zavarovalnega biroja - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Za škodo, ki je povzročena z motornim vozilom, registriranim v tujini, odgovarja Slovenski zavarovalni biro. Dejstvo, da biro za obravnavanje zahtevkov lahko pooblasti eno izmed zavarovalnic, ne more vplivati na pasivno legitimacijo.