pogodba o delu - odgovornost za napake - jamčevanje za napake
Če ima izvršeno delo napako, mora naročnik, predno uveljavlja druge jamčevalne zahtevke, prevzemniku dati možnost, da napako odpravi. Ker tožena stranka ni zatrjevala, da je tožeči stranki to možnost dala, je zaključek prvostopnega sodišča, da brez tega ne more uveljavljati znižanja plačila, pravilen.
ZPPSL (1989) člen 64. ZPPSL člen 83. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave člen 3, 8, 8/12, 13.
nagrada stečajnemu upravitelju
Prvostopno sodišče pri svoji odločitvi o njegovem predlogu za odmero nagrade in povračilo stroškov ni imelo podlage v Odredbi o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave (Ur.l. RS, št. 37/94). Po 13. čl. citirane odredbe se nagrade upraviteljem prisilne poravnave in stečaja po merilih iz te odredbe določajo le v tistih postopkih, ki so bili začeti po uveljavitvi novega ZPPSL (Ur.l. RS, št. 67/93). Predmetni stečajni postopek se je začel in se vodi po določilih prejšnjega ZPPSL (Ur.l. SFRJ, št. 84/89). Po 64. čl. ZPPSL/89 ima stečajni upravitelj pravico do nagrade za delo in povračilo nujnih stroškov, ki mu ju določi stečajni senat. Tako določena nagrada ne predstavlja mesečne akontacije nagrade za delo, ki bi se poračunala ob zaključku postopka, kot to sedaj ureja zgoraj citirana odredba (drugi odst. 8. čl. v zvezi s 3. čl. odredbe) in 83. čl. ZPPSL/93.
ZPPSL člen 37, 37/1, 59, 59/3, 37, 37/1, 59, 59/3. ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 53, 53/2, 62, 62/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - sklep - pritožba - prisilna poravnava
V postopku izvršbe se presoja le, ali je dolžnik svoj ugovor obrazložil v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ, torej ali je dolžnik navedel dejstva, s katerimi svoj ugovor utemeljuje in ali za svoje trditve prilaga dokaze, zato se sodišče v samo vsebinsko presojo ugovora ne more spuščati. Dolžnik je v ugovoru z dne 7.10.1999 navedel dejstva, s katerimi je nasprotoval izvršbi, za svoje trditve pa je predložil tudi dokaze, in sicer sklep o potrditvi prisilne poravnave. Res je, da iz tega sklepa ni razvidno, da je upnikova terjatev vključena v dolžnikove obveznosti, vendar to tudi ni nujno, saj ima po določilu 3. odst. 59. člena ZPPSL potrjena prisilna poravnava pravni učinek tudi proti upnikom, ki v postopku prisilne poravnave niso sodelovali.
V spisu ni nobenih dokazil o tem, da bi upnik oz. tožnik plačal takso za predlog za izvršbo in za opomin, niti tega ne trdi v pritožbi, zato je navedeno takso dolžan plačati. Ker takse ni plačal v predpisanem roku, je dolžan plačati tudi kazensko takso v višini 50 % neplačane takse.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik za svoje trditve, da je dolg do upnika poravnal z asignacijami, sklenjenimi s podjetjem A. in K. d.o.o., ni niti predložil niti predlagal nobenega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je njegov ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
V spor o deležu zakonca na skupnem premoženju sodišče upošteva tudi okoliščino, da je žena v celoti preživljala moža v času njegove nezaposlenosti in v tem času tudi sama preživljala oba otroka pravdnih strank.
Za motilnost dejanja se ne zahteva naklep motilca, torej volja in zavest motiti prav določenega posestnika v njegovi posesti, pač pa zadostuje, da je posest enega od soposestnikov dejansko objektivno motena oziroma mu odvzeta, pa četudi je motilec želel motiti drugega soposestnika.
Povratnico o vročitvi sklepa o izvršbi sta podpisala dolžnikov pooblaščenec, ki je nanjo napisal datum vročitve "tretji februar 1999" in vročevalec, torej je sestavljena v skladu s 1. odst. 149. čl. ZPP-1977 in zato kot javna listina dokazuje, da je bil sklep o izvršbi dolžniku vročen dne 3.2.1999. Dolžnik sploh ni določno navedel, katere "potrebne dokaze" naj izvede sodišče za ugotavljanje dejanskega datuma vročitve, saj ni sporočil imena osebe, ki naj bi sprejela sporno pošiljko, niti ni predložil nobenih listinskih dokazov, ki bi potrjevali njegove navedbe o napačno zapisanem datumu na vročilnici (poštna oddajna knjiga ipd.), niti predlagal kakšnih drugih dokazov, zato tudi ni uspel izpodbiti zakonske domneve, da je na vročilnici kot javni listini zapisani datum tudi resnični datum vročitve pošiljke dolžniku.
ZIZ člen 53, 53/2-4, 61, 61/1, 53, 53/2-4, 61, 61/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica navaja v ugovoru dejstva, ki se nanašajo na njen socialni položaj, ta pa ne bi mogla pripeljati do zavrnitve tožbenega zahtevka, četudi bi se izkazala za resnična. Ugovor zato ni obrazložen.
ZPPSL člen 15, 144, 144/3, 15, 144, 144/3. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
dvakrat obravnavana terjatev - prerekanje terjatve
Kako sodišče postopa takrat, kadar stečajni upravitelj prereka terjatev upnika zato, ker jo je dvakrat prijavil stečajnemu senatu, iz ZPPSL ne izhaja. Za take primere je na podlagi določila 15. čl. ZPPSL treba uporabiti Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP). Ta v 1. odst. 274. čl. določa, da sodišče med drugim tožbo zavrže tudi takrat, kadar ugotovi, da o tožbenem zahtevku že teče pravda ali da je stvar že pravnomočno razsojena. Kadar torej stečajni senat ugotovi, da je upnik dvakrat prijavil isto terjatev, na podlagi določila 1. odst. 274. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZPPSL njegovo drugo prijavo zavrže, ne da bi jo sploh izročil v preizkušanje stečajnemu upravitelju.
pogodba o trgovskem zastopanju - odstop od pogodbe
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta bila sporna primanjkljaja nadpovprečna v primerjavi z drugimi primerljivimi prodajalci. Prav to in pa dejstvo, da je do primanjkljajev prišlo praktično zaporedoma, del drugega primanjkljaja pa izvira med drugim iz predaje srečk v prodajo izven lokala v nasprotju z izrecnimi določili Pogodbe o poslovnem sodelovanju (prim. 13. čl. te pogodbe, priloga A 7), po prepričanju pritožbenega sodišča govori v prid presoji, da je bil odstop od pogodbe brez odpovednega roka upravičen. Takšno prepričanje dodatno utrjuje pravna narava sporne pogodbe, za katero je značilna zaupnost razmerja med pogodbenikoma. V konkretnem primeru pa je ta zaupnost še posebej poudarjena, saj je bil tožnik s pogodbo pooblaščen tudi za sklepanje pogodb v imenu in za račun toženke in za izvrševanje teh pogodb (2. čl. Pogodbe o poslovnem sodelovanju).
Predlog za izvršbo je upnik vložil zaradi poplačila delno še neplačanih pravdnih stroškov, ki so mu bili priznani s pravnomočno sodbo in naloženi v plačilo stečajnima dolžnikoma kot toženi stranki. Po določilu 1. odst. 145. čl. ZPPSL so stroški stečajnega postopka tudi tisti stroški, ki nastanejo v pravdi zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve. Po določilu 1. odst. 111. čl. ZPPSL od dneva začetka stečajnega postopka ni mogoče dovoliti zoper dolžnika niti ukrepov zavarovanja niti prisilne izvršbe, po določilu 4. odst. istega člena pa se prvi odstavek tega člena ne nanaša na stroške stečajnega postopka.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor - izvršba po uradni dolžnosti
S sodbo, ki je izvršilni naslov v obravnavanem izvršilnem postopku po uradni dolžnosti, je bila za gospodarski prestopek obsojena gospodarska družba kot pravna oseba (poleg nje pa tudi določene odgovorne fizične osebe, vendar ta del sodbe ni predmet tega postopka), zato so irelevantne ugovorne trditve o spremembi lastništva pravne osebe, ki jih uveljavlja direktor dolžnika kot fizična oseba. Na pravnomočnost izvršilnega naslova je izvršilno sodišče vezano, vse dokler pravnomočni izvršilni naslov ni z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen, zato so tudi neutemeljene ugovorne navedbe v zvezi s hrambo poslovnih knjig, ki jih je razumeti kot oporekanju dejanski podlagi sodbe, ki je izvršilni naslov v obravnavanem primeru.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik za svoje ugovorne trditve ni predložil nobenih dokazov, saj ugovoru ni priložil nobenih dokazil o plačilu, niti pogodbe, na katero se sklicuje, niti česar koli drugega, zato je njegov ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Tudi če bi bilo res, da je dal stečajni upravitelj upniku napačen podatek o roku za prijavo terjatve in bi upnik iz tega razloga prijavo vložil prepozno, bi bil sklep o zavrženju prijave zakonit.