Ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je obdolženec kupil nož prav z namenom, da bi ga uporabil ob fizičnem obračunu s sestro ter jo nato tudi z njim trikrat zabodel v predel trebuha in prsnega koša, pred tem pa jo večkrat udaril s pestmi in likalnikom, istočasno pa z nožen tudi lahko telesno poškodoval svojo staro mater, je nedvomno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki I.
odstavka 201. člena ZKP, saj je obdolženec tudi ob drugem pripornem naroku izkazoval sovražen odnos do oškodovanke, ki ji je le hitra zdravniška intervencija rešila življenje.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - podaljšanje pripora - begosumnost
Trditve pritožbe, da ima obtoženec v Sloveniji urejeno bivališče, ker bi lahko prebival pri bivši ženi oziroma pri bratu, na obstoj pripornega razloga begosumnosti ne morajo vplivati. Obsojencu je bil leta 1993 izrečen varnostni ukrep oziroma stranska kazen izgona tujca iz države za čas desetih let, ki še vedno traja. Po odpustu z prestajanja kazni bi zato lahko obtoženec do izvršitve izgona začasno prebival le v Prehodnem domu za tujce.
ZOR člen 277, 324, 324/2, 277, 324, 324/2. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor - negativno dejstvo - dolžnikova zamuda - zamuda dolžnika - zamudne obresti
V ugovoru dolžnik navaja, da ni bil obveščen, da kar koli dolguje zavarovalnici, zato se ne čuti dolžnega plačati zakonitih zamudnih obresti. S tem smiselno zatrjuje, da ni bil obveščen o obstoju in višini upnikove terjatve, zato ni mogel priti v dolžniško zamudo in tako tudi ni nastala obveznost plačila zamudnih obresti. Ugovor, da dolžnik ni bil obveščen o obstoju in višini svoje obveznosti, pomeni zatrjevanje negativnega dejstva, ki ga dolžnik po sami naravi stvari ne more dokazati, pač pa mora upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstoji.
Dolžnik za svoje trditve o plačilu dolga banki oz. o dogovoru za obročno plačilo ni predložil nobenih dokazil, zato ugovor glede tega dela upnikovega zahtevka ni obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
huda telesna poškodba - bistveno zmanjšana prištevnost
Iz mnenja izvedenca izhaja, da je obtoženec, če je šlo pred storitvijo obravnavanega kaznivega dejanja za prepir, reagiral pretirano čustveno, da pa zaradi tega njegov "razum in volja nista bila povsem izključena in ostajata še v okviru bistveno zmanjšane zmožnosti razumeti pomen svojega dejanja in imeti v oblasti svoja ravnanja". Glede na navedeno niso sprejemljivi očitki pritožbe, da pri tem nista bili upoštevani obtoženčevi razdraženost in razburjenost pred storitvijo kaznivega dejanja ter njun vpliv na njegovo ravnanje.
Ker je v pobot uveljavljana terjatev tožene stranke zapadla pred terjatvijo tožeče stranke, je tožnikova terjatev s pobotom ugasnila v celoti, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi, s trenutkom, ko so se stekli pogoji pa pobot, to pa je bilo ob zapadlosti tožnikove terjatve, ki je nesporno zapadla dne 28.12.1995.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če sodišče po ugovoru dolžnika razveljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in hkrati sklene, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku, mora v izreku sklepa navesti sodišče, pri katerem bo tekel pravdni postopek.
ZPP člen 111, 111/4, 112, 112/2, 111, 111/4, 112, 112/2.
pravočasnost pritožbe - rok
Po 4. odst. 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se pritožbeni rok podaljša le, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik, ali drug dela prost dan, ki ga določa Zakon o praznikih. Tedaj se pritožbeni rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delovnika. V obravnavanem primeru je bil zadnji dan pritožbenega roka 3.11.1999 sreda, ko je sodišče normalno poslovalo, saj ta dan ni praznik ali drug dela prost dan po Zakonu o praznikih. Iz povedanega sledi, da se zaradi praznika znotraj pritožbenega roka, slednji po določbah ZPP ne podaljša, kot to zmotno meni pritožnik.
ZPP (1977) člen 154, 155, 166, 154, 155, 166. ZDR člen 95, 95. ZTPDR člen 69, 69.
suspenz - uvedba disciplinskega postopka
Delavca, zoper katerega je delodajalec uvedel disciplinski postopek zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti, za katere se v skladu z zakonom izreče prenehanje delovnega razmerja, je mogoče zakonito začasno odstraniti z dela, čeprav s svojim ravnanjem neposredno ne ogroža svoje življenje ali zdravje, življenje ali zdravje delavcev ali drugih oseb oz. ogroža materialna sredstva večje vrednosti ..., saj navedene okoliščine pomenijo razlog za začasno odstranitev le v drugih primerih, določenih s kolektivno pogodbo in zakonom.
Toženec niti ne zatrjuje, da dejstev in dokazov, ki jih navaja oz.
predlaga v pritožbi, brez svoje krivde ni mogel uveljavljati pred sodiščem prve stopnje, zato sodišče druge stopnje dejanskih navedb v pritožbi kot nedovoljene pritožbene novote (496.a čl. ZPP) ni upoštevalo.
Čim je stranko v pritožbenem postopku zastopal pooblaščenec, je sodišče bilo dolžno in upravičeno vsa pisanja (tudi opomin za plačilo sodne takse) vročiti pooblaščencu tožene stranke.
ZOR člen 105, 340, 340/1, 340/2, 438, 438/1, 438/2, 440, 440/1, 105, 340, 340/1, 340/2, 438, 438/1, 438/2, 440, 440/1.
cesija - ugovorni razlogi
Dogovor o cesiji terjatve je za cesusa abstraktni pravni posel, saj se zaradi cesije njegov pravni položaj ne spreminja (prim. 1. odst.
440. čl. ZOR). Ugovori, ki jih je tožena stranka kot cesus upravičena uveljavljati zoper tožečo stranko kot cesionarja, se lahko nanašajo le na obstoj cedirane terjatve, na razmerje, v katerem je terjatev nastala, torej na vse tiste ugovore, ki bi jih sicer imela proti cedentu, kot tudi ugovore ničnosti cesije. Glede na povedano se pritožbene trditve tožene stranke o podlagi cesijske pogodbe (o odplačni cesiji in zato odgovornosti cedenta za obstoj terjatve, cesiji v zavarovanje tožničine terjatve iz kreditne pogodbe sklenjene med tožečo stranko kot kreditojemalcem in G. p.o. kot kreditojemalcem z dne 1.2.1994) izkažejo kot neupoštevne, saj takih ugovorov cesus zoper cesionarja ne more uveljavljati.
1. Če zaradi razveljavitve odločb delodajalca o prenehanju delovnega razmerja odpade temelj, na podlagi katerega je delodajalec delavki izplačal odpravnino kot trajno presežni delavki, je delavka dolžna to odpravnino vrniti delodajalcu.
Zamudne obresti je v primeru neupravičene pridobitve dolžan plačati le nepošteni pridobitelj (214. čl. ZOR). Delavka je postala nepošteni pridobitelj z dnem, ko ji je bila vročena odločba pritožbenega sodišča, s katero je bila pravnomočno razveljavljena odločba o prenehanju delovnega razmerja.
2. Za zakonitost odločitve delodajalca o znižanju plače delavcem v poslovni enoti za 20 % po 2. odst. 16. čl.
Kolektivne pogodbe za gostinstvo in turizem - Uradni list RS, št. 2/91, mora biti v sklepu o znižanju osnovnega osebnega dohodka opredeljen rok trajanja za izplačilo nižjih osebnih dohodkov, po tem roku pa mora poslovodni organ ponovno preveriti izpolnjevanje pogojev za izplačevanje znižanih osebnih dohodkov, skupaj s sindikati in o razlogih obvestiti delavce.
pooblastilo - izjava pooblaščenca o pripoznavi terjatve - izdaja sodbe na podlagi pripoznave
Če je imel pooblaščenec - odvetnik tožene stranke pooblastilo za opravljanje procesnih dejanj, med ostalimi tudi za pripoznavo zahtevka, pri čemer je bila glede tega njegova izjava na naroku obravnave nedvomna in brez pridržka, so bili podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi izdanega na podlagi verodostojne listine, le na splošno zatrjuje, da je prišlo do dogovora z upnikom o odlogu plačila, je tak ugovor neobrazložen, čeprav dolžnik predlaga kot dokaz zaslišanje strank.
Tožnikov ugovor zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja, vložen po letu in pol od prenehanja delovnega razmerja, je izven razumnega roka za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja. Zaradi tega ni podana procesna predpostavka za vodenje delovnega spora glede na določbo 83. člena ZTPDR, ter se tožnikova tožba zavrže.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354, 354/2. ZDR člen 97, 97.
suspenz - razlogi za suspenz
Kazenski pregon zoper delavca ni zakoniti razlog za začasno odstanitev delavca z dela, razen če gre za obvezni suspenz zaradi pripora v smislu 97. člena ZDR.
ZPPSL člen 142, 142/1, 144, 144/1, 142, 142/1, 144, 144/1.
prijava terjatve
Iz zapisnika o naroku za preizkus terjatev je razvidno, da je bila upnikova terjatev preizkušena in da jo je stečajni upravitelj v celoti prerekal, zato je bil napotitveni sklep pravilno izdan.
Ker sta pogodbeni stranki v najemni pogodbi dogovorili za spremenljivo ceno najemnine in tudi točno določili kriterij za njeno spremembo (spremeni se za enak odstotek kot se spremeni vrednost točke za izračun revalorizirane vrednosti poslovnih prostorov in stanovanj in sprememba velja od objave v uradnem listu) je najemnik dolžan plačati tako spremenjeno ceno, ker v pravdi ni konkretno zatrjeval, v čem obračunana najemnina ni skladna s pogodbeno dogovorjenimi kriteriji.