Ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je obdolženec kupil nož prav z namenom, da bi ga uporabil ob fizičnem obračunu s sestro ter jo nato tudi z njim trikrat zabodel v predel trebuha in prsnega koša, pred tem pa jo večkrat udaril s pestmi in likalnikom, istočasno pa z nožen tudi lahko telesno poškodoval svojo staro mater, je nedvomno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki I.
odstavka 201. člena ZKP, saj je obdolženec tudi ob drugem pripornem naroku izkazoval sovražen odnos do oškodovanke, ki ji je le hitra zdravniška intervencija rešila življenje.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - podaljšanje pripora - begosumnost
Trditve pritožbe, da ima obtoženec v Sloveniji urejeno bivališče, ker bi lahko prebival pri bivši ženi oziroma pri bratu, na obstoj pripornega razloga begosumnosti ne morajo vplivati. Obsojencu je bil leta 1993 izrečen varnostni ukrep oziroma stranska kazen izgona tujca iz države za čas desetih let, ki še vedno traja. Po odpustu z prestajanja kazni bi zato lahko obtoženec do izvršitve izgona začasno prebival le v Prehodnem domu za tujce.
ZPPSL člen 142, 142/1, 144, 144/1, 142, 142/1, 144, 144/1.
prijava terjatve
Iz zapisnika o naroku za preizkus terjatev je razvidno, da je bila upnikova terjatev preizkušena in da jo je stečajni upravitelj v celoti prerekal, zato je bil napotitveni sklep pravilno izdan.
vloga - nepopolna vloga - poprava nepopolne vloge - poziv na dopolnitev vloge - rok - naslov dolžnika
Upnik je (resda po poteku določenega mu instrukcijskega roka) sodišču sporočil naslov dolžnika, na katerem je bilo le-temu sodno pisanje tudi vročeno, s čimer je bil namen pozivanja upnika na dopolnitev vloge v smislu 108. čl. ZPP v celoti dosežen. Vlogo je bilo na podlagi podatkov, ki jih je sporočil upnik, možno obravnavati in jo je sodišče ne oziraje se na upnikovo prekoračitev instrukcijskega roka tudi obravnavalo. Sodišče prve stopnje bi moralo po ugotovitvi pravnomočnosti nemudoma pristopiti k opravljanju izvršbe, ne pa, da je več kot leto dni po pravnomočnosti sklepa o izvršbi zavrglo upnikov predlog za izvršbo.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi izdanega na podlagi verodostojne listine, le na splošno zatrjuje, da je prišlo do dogovora z upnikom o odlogu plačila, je tak ugovor neobrazložen, čeprav dolžnik predlaga kot dokaz zaslišanje strank.
Tožnikov ugovor zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja, vložen po letu in pol od prenehanja delovnega razmerja, je izven razumnega roka za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja. Zaradi tega ni podana procesna predpostavka za vodenje delovnega spora glede na določbo 83. člena ZTPDR, ter se tožnikova tožba zavrže.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354, 354/2. ZDR člen 97, 97.
suspenz - razlogi za suspenz
Kazenski pregon zoper delavca ni zakoniti razlog za začasno odstanitev delavca z dela, razen če gre za obvezni suspenz zaradi pripora v smislu 97. člena ZDR.
Ker sta pogodbeni stranki v najemni pogodbi dogovorili za spremenljivo ceno najemnine in tudi točno določili kriterij za njeno spremembo (spremeni se za enak odstotek kot se spremeni vrednost točke za izračun revalorizirane vrednosti poslovnih prostorov in stanovanj in sprememba velja od objave v uradnem listu) je najemnik dolžan plačati tako spremenjeno ceno, ker v pravdi ni konkretno zatrjeval, v čem obračunana najemnina ni skladna s pogodbeno dogovorjenimi kriteriji.
1. Če zaradi razveljavitve odločb delodajalca o prenehanju delovnega razmerja odpade temelj, na podlagi katerega je delodajalec delavki izplačal odpravnino kot trajno presežni delavki, je delavka dolžna to odpravnino vrniti delodajalcu.
Zamudne obresti je v primeru neupravičene pridobitve dolžan plačati le nepošteni pridobitelj (214. čl. ZOR). Delavka je postala nepošteni pridobitelj z dnem, ko ji je bila vročena odločba pritožbenega sodišča, s katero je bila pravnomočno razveljavljena odločba o prenehanju delovnega razmerja.
2. Za zakonitost odločitve delodajalca o znižanju plače delavcem v poslovni enoti za 20 % po 2. odst. 16. čl.
Kolektivne pogodbe za gostinstvo in turizem - Uradni list RS, št. 2/91, mora biti v sklepu o znižanju osnovnega osebnega dohodka opredeljen rok trajanja za izplačilo nižjih osebnih dohodkov, po tem roku pa mora poslovodni organ ponovno preveriti izpolnjevanje pogojev za izplačevanje znižanih osebnih dohodkov, skupaj s sindikati in o razlogih obvestiti delavce.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-3, 354, 354/2, 365, 365/2, 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-3, 354, 354/2, 365, 365/2. ZDR člen 89, 89. ZTPDR člen 58, 58/3, 58, 58/3.
disciplinska kršitev - tatvina - kršitev delovne obveznosti na delu ali v zvezi z delom
Če delavka - trgovka stori tatvino v drugi prodajalni sicer iste trgovske mreže in zunaj delovnega časa, ne more biti odgovorna za storitev očitane hujše kršitve delovne obveznosti, ker njeno ravnanje ni bilo storjeno na delu ali v zvezi z njenim delom.
začasna odredba - krajevna pristojnost - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - dopustitev in opustitev
Upnik je predlagal, da se z začasno odredbo prepove APP, podružnici L-Š., realizacija in izplačilo dveh akceptnih nalogov. Za izvršitev takšne začasne odredbe bi upnik lahko predlagal izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve - izročitev in dobavo premičnin po 213. do 215. čl. ZIZ ali pa na dosego dejanj - obveznost vzdržati se realizacije akceptnih nalogov v smislu 224. do 227. čl. ZIZ. Zato je v obravnavani zadevi potrebno določati krajevno pristojnost v smislu 1. odst. 266. čl. ZIZ glede na krajevno pristojnost sodišča, ki bi bilo pristojno za odločanje o izvršbi.
ZPP (1977) člen 154, 155, 166, 154, 155, 166. ZDR člen 95, 95. ZTPDR člen 69, 69.
suspenz - uvedba disciplinskega postopka
Delavca, zoper katerega je delodajalec uvedel disciplinski postopek zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti, za katere se v skladu z zakonom izreče prenehanje delovnega razmerja, je mogoče zakonito začasno odstraniti z dela, čeprav s svojim ravnanjem neposredno ne ogroža svoje življenje ali zdravje, življenje ali zdravje delavcev ali drugih oseb oz. ogroža materialna sredstva večje vrednosti ..., saj navedene okoliščine pomenijo razlog za začasno odstranitev le v drugih primerih, določenih s kolektivno pogodbo in zakonom.
Toženec niti ne zatrjuje, da dejstev in dokazov, ki jih navaja oz.
predlaga v pritožbi, brez svoje krivde ni mogel uveljavljati pred sodiščem prve stopnje, zato sodišče druge stopnje dejanskih navedb v pritožbi kot nedovoljene pritožbene novote (496.a čl. ZPP) ni upoštevalo.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - gospodarski spor - najemno razmerje
Izključna pristojnost okrajnega sodišča za spore iz najemnih in zakupnih razmerij se nanaša samo na tiste spore iz najemnih in zakupnih razmerij, ki jih ni mogoče opredeliti kot gospodarske spore, zato je tudi nasprotje med 4. točko 2. odst. 30. čl. ZPP in 6. točko 2. odst. 31. čl. ZPP samo navidezno. Spor iz najemnih in zakupnih razmerij ni spor o stvarnih temveč o obligacijskih pravicah, zato je za te spore med subjekti iz 1. odst. 481. čl. ZPP kot gospodarske spore izključno pristojno okrožno sodišče.
Ker je v pobot uveljavljana terjatev tožene stranke zapadla pred terjatvijo tožeče stranke, je tožnikova terjatev s pobotom ugasnila v celoti, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi, s trenutkom, ko so se stekli pogoji pa pobot, to pa je bilo ob zapadlosti tožnikove terjatve, ki je nesporno zapadla dne 28.12.1995.
ZPP (1977) člen 313, 354, 354/2, 313, 354, 354/2. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 62, 62/4, 62, 62/4.
znižanje plač po kolektivni pogodbi
1. Če je tožena stranka zakonito znižala plače v skladu z 62. členom Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovisnko in elektroindustrijo Slovenije (Ur. l. RS, št. 22/91), delavci na podlagi izdanih listin niso upravičeni do razlik v plači v gotovini, ampak lahko listine uporabijo za namene, za katere so bile izdane, tj. v procesu lastninjenja podjetja ali za izterjavo v primeru stečaja (4. odstavek 62. člena navedene panožne kolektivne pogodbe).
2. Če je med strankama dogovorjena devizna klavzula, se v primeru zamude zamudne obresti priznavajo le v višini obresti, ki veljajo za devizne vloge. Ni pa mogoče na eni strani zahtevati plačilo glavnice v tolarski protivrednosti DEM na dan plačila, po drugi strani pa zamudne obresti od iste glavnice, izražene v tolarskem znesku, po zakonski obrestni meri po Zakonu o obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. 14/92, 13/93), oz. po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur. l. RS, št.
45/95), ki so bistveno višje (ker vsebujejo revalorizacijo, s čemer se zagotavlja ohranitev realne vrednosti).