Ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je obdolženec kupil nož prav z namenom, da bi ga uporabil ob fizičnem obračunu s sestro ter jo nato tudi z njim trikrat zabodel v predel trebuha in prsnega koša, pred tem pa jo večkrat udaril s pestmi in likalnikom, istočasno pa z nožen tudi lahko telesno poškodoval svojo staro mater, je nedvomno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki I.
odstavka 201. člena ZKP, saj je obdolženec tudi ob drugem pripornem naroku izkazoval sovražen odnos do oškodovanke, ki ji je le hitra zdravniška intervencija rešila življenje.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - podaljšanje pripora - begosumnost
Trditve pritožbe, da ima obtoženec v Sloveniji urejeno bivališče, ker bi lahko prebival pri bivši ženi oziroma pri bratu, na obstoj pripornega razloga begosumnosti ne morajo vplivati. Obsojencu je bil leta 1993 izrečen varnostni ukrep oziroma stranska kazen izgona tujca iz države za čas desetih let, ki še vedno traja. Po odpustu z prestajanja kazni bi zato lahko obtoženec do izvršitve izgona začasno prebival le v Prehodnem domu za tujce.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354, 354/2. ZDR člen 97, 97.
suspenz - razlogi za suspenz
Kazenski pregon zoper delavca ni zakoniti razlog za začasno odstanitev delavca z dela, razen če gre za obvezni suspenz zaradi pripora v smislu 97. člena ZDR.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi izdanega na podlagi verodostojne listine, le na splošno zatrjuje, da je prišlo do dogovora z upnikom o odlogu plačila, je tak ugovor neobrazložen, čeprav dolžnik predlaga kot dokaz zaslišanje strank.
vloga - nepopolna vloga - poprava nepopolne vloge - poziv na dopolnitev vloge - rok - naslov dolžnika
Upnik je (resda po poteku določenega mu instrukcijskega roka) sodišču sporočil naslov dolžnika, na katerem je bilo le-temu sodno pisanje tudi vročeno, s čimer je bil namen pozivanja upnika na dopolnitev vloge v smislu 108. čl. ZPP v celoti dosežen. Vlogo je bilo na podlagi podatkov, ki jih je sporočil upnik, možno obravnavati in jo je sodišče ne oziraje se na upnikovo prekoračitev instrukcijskega roka tudi obravnavalo. Sodišče prve stopnje bi moralo po ugotovitvi pravnomočnosti nemudoma pristopiti k opravljanju izvršbe, ne pa, da je več kot leto dni po pravnomočnosti sklepa o izvršbi zavrglo upnikov predlog za izvršbo.
KZ člen 217, 217/1. ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11, 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11.
razlog - goljufija
Pritožba zagovornika ima prav, ko ugotavlja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker napadena sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, in sicer o obstoju velike premoženjske škode. Ta je v izreku sodbe opisana, zaradi česar je prvostopno sodišče obdolženčevo dejanje tudi pravno opredelilo kot kaznivo dejanje goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena KZ, razlogih napadene sodbe pa sodišče prve stopnje tega kvalifikatornega znaka kaznivega dejanja ni z ničemer obrazložilo. To je v nasprotju z določbo sedmega odstavka 364. člena ZKP.
huda telesna poškodba - bistveno zmanjšana prištevnost
Iz mnenja izvedenca izhaja, da je obtoženec, če je šlo pred storitvijo obravnavanega kaznivega dejanja za prepir, reagiral pretirano čustveno, da pa zaradi tega njegov "razum in volja nista bila povsem izključena in ostajata še v okviru bistveno zmanjšane zmožnosti razumeti pomen svojega dejanja in imeti v oblasti svoja ravnanja". Glede na navedeno niso sprejemljivi očitki pritožbe, da pri tem nista bili upoštevani obtoženčevi razdraženost in razburjenost pred storitvijo kaznivega dejanja ter njun vpliv na njegovo ravnanje.
ZOR člen 277, 324, 324/2, 277, 324, 324/2. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor - negativno dejstvo - dolžnikova zamuda - zamuda dolžnika - zamudne obresti
V ugovoru dolžnik navaja, da ni bil obveščen, da kar koli dolguje zavarovalnici, zato se ne čuti dolžnega plačati zakonitih zamudnih obresti. S tem smiselno zatrjuje, da ni bil obveščen o obstoju in višini upnikove terjatve, zato ni mogel priti v dolžniško zamudo in tako tudi ni nastala obveznost plačila zamudnih obresti. Ugovor, da dolžnik ni bil obveščen o obstoju in višini svoje obveznosti, pomeni zatrjevanje negativnega dejstva, ki ga dolžnik po sami naravi stvari ne more dokazati, pač pa mora upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstoji.
Dolžnik za svoje trditve o plačilu dolga banki oz. o dogovoru za obročno plačilo ni predložil nobenih dokazil, zato ugovor glede tega dela upnikovega zahtevka ni obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
1. Če zaradi razveljavitve odločb delodajalca o prenehanju delovnega razmerja odpade temelj, na podlagi katerega je delodajalec delavki izplačal odpravnino kot trajno presežni delavki, je delavka dolžna to odpravnino vrniti delodajalcu.
Zamudne obresti je v primeru neupravičene pridobitve dolžan plačati le nepošteni pridobitelj (214. čl. ZOR). Delavka je postala nepošteni pridobitelj z dnem, ko ji je bila vročena odločba pritožbenega sodišča, s katero je bila pravnomočno razveljavljena odločba o prenehanju delovnega razmerja.
2. Za zakonitost odločitve delodajalca o znižanju plače delavcem v poslovni enoti za 20 % po 2. odst. 16. čl.
Kolektivne pogodbe za gostinstvo in turizem - Uradni list RS, št. 2/91, mora biti v sklepu o znižanju osnovnega osebnega dohodka opredeljen rok trajanja za izplačilo nižjih osebnih dohodkov, po tem roku pa mora poslovodni organ ponovno preveriti izpolnjevanje pogojev za izplačevanje znižanih osebnih dohodkov, skupaj s sindikati in o razlogih obvestiti delavce.
ZPP (1977) člen 313, 354, 354/2, 313, 354, 354/2. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 62, 62/4, 62, 62/4.
znižanje plač po kolektivni pogodbi
1. Če je tožena stranka zakonito znižala plače v skladu z 62. členom Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovisnko in elektroindustrijo Slovenije (Ur. l. RS, št. 22/91), delavci na podlagi izdanih listin niso upravičeni do razlik v plači v gotovini, ampak lahko listine uporabijo za namene, za katere so bile izdane, tj. v procesu lastninjenja podjetja ali za izterjavo v primeru stečaja (4. odstavek 62. člena navedene panožne kolektivne pogodbe).
2. Če je med strankama dogovorjena devizna klavzula, se v primeru zamude zamudne obresti priznavajo le v višini obresti, ki veljajo za devizne vloge. Ni pa mogoče na eni strani zahtevati plačilo glavnice v tolarski protivrednosti DEM na dan plačila, po drugi strani pa zamudne obresti od iste glavnice, izražene v tolarskem znesku, po zakonski obrestni meri po Zakonu o obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. 14/92, 13/93), oz. po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur. l. RS, št.
45/95), ki so bistveno višje (ker vsebujejo revalorizacijo, s čemer se zagotavlja ohranitev realne vrednosti).
Toženec niti ne zatrjuje, da dejstev in dokazov, ki jih navaja oz.
predlaga v pritožbi, brez svoje krivde ni mogel uveljavljati pred sodiščem prve stopnje, zato sodišče druge stopnje dejanskih navedb v pritožbi kot nedovoljene pritožbene novote (496.a čl. ZPP) ni upoštevalo.
Ker sta pogodbeni stranki v najemni pogodbi dogovorili za spremenljivo ceno najemnine in tudi točno določili kriterij za njeno spremembo (spremeni se za enak odstotek kot se spremeni vrednost točke za izračun revalorizirane vrednosti poslovnih prostorov in stanovanj in sprememba velja od objave v uradnem listu) je najemnik dolžan plačati tako spremenjeno ceno, ker v pravdi ni konkretno zatrjeval, v čem obračunana najemnina ni skladna s pogodbeno dogovorjenimi kriteriji.
Tožnikov ugovor zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja, vložen po letu in pol od prenehanja delovnega razmerja, je izven razumnega roka za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja. Zaradi tega ni podana procesna predpostavka za vodenje delovnega spora glede na določbo 83. člena ZTPDR, ter se tožnikova tožba zavrže.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če sodišče po ugovoru dolžnika razveljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in hkrati sklene, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku, mora v izreku sklepa navesti sodišče, pri katerem bo tekel pravdni postopek.
ZPPSL člen 142, 142/1, 144, 144/1, 142, 142/1, 144, 144/1.
prijava terjatve
Iz zapisnika o naroku za preizkus terjatev je razvidno, da je bila upnikova terjatev preizkušena in da jo je stečajni upravitelj v celoti prerekal, zato je bil napotitveni sklep pravilno izdan.
ZPP (1977) člen 373, 373-4. ZDSS člen 22. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 23, 23/4.
disciplinska kršitev - neopravičen izostanek z dela - invalidnost
Ne gre za očitno neupravičen izostanek delavca z dela, če se je delavec na delo javil, ni pa nastopil zato, ker delodajalec ni upošteval takratnega delavčevega zdravstvenega stanja in ga je poslal iz kadrovske službe k vodji delavnice, ki pa delavca ni razporedil na delo oz. mu ni posvetil nobene pozornosti, zaradi česar je delavec odšel domov.
Podlaga za prenehanje delovnega razmerja v smislu določb 5. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR, so lahko le takšni delavčevi izostanki, ki so očitno neupravičeni.