Ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je obdolženec kupil nož prav z namenom, da bi ga uporabil ob fizičnem obračunu s sestro ter jo nato tudi z njim trikrat zabodel v predel trebuha in prsnega koša, pred tem pa jo večkrat udaril s pestmi in likalnikom, istočasno pa z nožen tudi lahko telesno poškodoval svojo staro mater, je nedvomno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki I.
odstavka 201. člena ZKP, saj je obdolženec tudi ob drugem pripornem naroku izkazoval sovražen odnos do oškodovanke, ki ji je le hitra zdravniška intervencija rešila življenje.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - podaljšanje pripora - begosumnost
Trditve pritožbe, da ima obtoženec v Sloveniji urejeno bivališče, ker bi lahko prebival pri bivši ženi oziroma pri bratu, na obstoj pripornega razloga begosumnosti ne morajo vplivati. Obsojencu je bil leta 1993 izrečen varnostni ukrep oziroma stranska kazen izgona tujca iz države za čas desetih let, ki še vedno traja. Po odpustu z prestajanja kazni bi zato lahko obtoženec do izvršitve izgona začasno prebival le v Prehodnem domu za tujce.
Pritožnikove trditve se nanašajo deloma na ugotavljanje dejanskega stanja, kar ni mogoče upoštevati glede na to, da ne uveljavlja tega pritožbenega razloga. Na ugotovljeno dejansko stanje pa je materialno pravo sodišča prve stopnje pravilno uporabilo. Ugotovilo je, da je prišlo do plačila računov z zamudo in je zaradi tega tožena stranka dolžna plačati zamudne obresti, ker so le te objektivna posledica zamude.
Pritožba zagovornika obdolženca ima prav, ko ugotavlja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP s tem, ko je sodbo oprlo na izpovedbo priče, kriminalista UNZ, o tem, kaj mu je o obravnavanih kaznivih dejanjih povedal obdolženec. Izjave obdolžencev, dane organom kazenskega pregona, je po določbi prvega odstavka 83. člena ZKP potrebno izločiti iz kazenskega spisa, sodišče pa o vsebini teh izjav ne sme spraševati uradnih oseb, ki so jih sprejele, če jih v dokaznem postopku zasliši kot priče. V nobenem primeru pa nanje ne sme opreti sodbe.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - gospodarski spor - najemno razmerje
Izključna pristojnost okrajnega sodišča za spore iz najemnih in zakupnih razmerij se nanaša samo na tiste spore iz najemnih in zakupnih razmerij, ki jih ni mogoče opredeliti kot gospodarske spore, zato je tudi nasprotje med 4. točko 2. odst. 30. čl. ZPP in 6. točko 2. odst. 31. čl. ZPP samo navidezno. Spor iz najemnih in zakupnih razmerij ni spor o stvarnih temveč o obligacijskih pravicah, zato je za te spore med subjekti iz 1. odst. 481. čl. ZPP kot gospodarske spore izključno pristojno okrožno sodišče.
Čim je stranko v pritožbenem postopku zastopal pooblaščenec, je sodišče bilo dolžno in upravičeno vsa pisanja (tudi opomin za plačilo sodne takse) vročiti pooblaščencu tožene stranke.
ZPP (1977) člen 373, 373-4. ZDSS člen 22. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 23, 23/4.
disciplinska kršitev - neopravičen izostanek z dela - invalidnost
Ne gre za očitno neupravičen izostanek delavca z dela, če se je delavec na delo javil, ni pa nastopil zato, ker delodajalec ni upošteval takratnega delavčevega zdravstvenega stanja in ga je poslal iz kadrovske službe k vodji delavnice, ki pa delavca ni razporedil na delo oz. mu ni posvetil nobene pozornosti, zaradi česar je delavec odšel domov.
Podlaga za prenehanje delovnega razmerja v smislu določb 5. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR, so lahko le takšni delavčevi izostanki, ki so očitno neupravičeni.
ZOR člen 105, 340, 340/1, 340/2, 438, 438/1, 438/2, 440, 440/1, 105, 340, 340/1, 340/2, 438, 438/1, 438/2, 440, 440/1.
cesija - ugovorni razlogi
Dogovor o cesiji terjatve je za cesusa abstraktni pravni posel, saj se zaradi cesije njegov pravni položaj ne spreminja (prim. 1. odst.
440. čl. ZOR). Ugovori, ki jih je tožena stranka kot cesus upravičena uveljavljati zoper tožečo stranko kot cesionarja, se lahko nanašajo le na obstoj cedirane terjatve, na razmerje, v katerem je terjatev nastala, torej na vse tiste ugovore, ki bi jih sicer imela proti cedentu, kot tudi ugovore ničnosti cesije. Glede na povedano se pritožbene trditve tožene stranke o podlagi cesijske pogodbe (o odplačni cesiji in zato odgovornosti cedenta za obstoj terjatve, cesiji v zavarovanje tožničine terjatve iz kreditne pogodbe sklenjene med tožečo stranko kot kreditojemalcem in G. p.o. kot kreditojemalcem z dne 1.2.1994) izkažejo kot neupoštevne, saj takih ugovorov cesus zoper cesionarja ne more uveljavljati.
Toženec niti ne zatrjuje, da dejstev in dokazov, ki jih navaja oz.
predlaga v pritožbi, brez svoje krivde ni mogel uveljavljati pred sodiščem prve stopnje, zato sodišče druge stopnje dejanskih navedb v pritožbi kot nedovoljene pritožbene novote (496.a čl. ZPP) ni upoštevalo.
ZPPSL člen 142, 142/1, 144, 144/1, 142, 142/1, 144, 144/1.
prijava terjatve
Iz zapisnika o naroku za preizkus terjatev je razvidno, da je bila upnikova terjatev preizkušena in da jo je stečajni upravitelj v celoti prerekal, zato je bil napotitveni sklep pravilno izdan.
Ker sta pogodbeni stranki v najemni pogodbi dogovorili za spremenljivo ceno najemnine in tudi točno določili kriterij za njeno spremembo (spremeni se za enak odstotek kot se spremeni vrednost točke za izračun revalorizirane vrednosti poslovnih prostorov in stanovanj in sprememba velja od objave v uradnem listu) je najemnik dolžan plačati tako spremenjeno ceno, ker v pravdi ni konkretno zatrjeval, v čem obračunana najemnina ni skladna s pogodbeno dogovorjenimi kriteriji.
Ker je v pobot uveljavljana terjatev tožene stranke zapadla pred terjatvijo tožeče stranke, je tožnikova terjatev s pobotom ugasnila v celoti, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi, s trenutkom, ko so se stekli pogoji pa pobot, to pa je bilo ob zapadlosti tožnikove terjatve, ki je nesporno zapadla dne 28.12.1995.
Le pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki.
Iz dogovora ni mogoče vsebinsko sklepati na prodajno naročilo kot je smiselno storilo sodišče prve stopnje (primerjaj 554. člen ZOR). Iz dogovora je mogoče sklepati le, da ni bila sklenjena prodajna pogodba, niti komisijska pogodba, niti prodajno naročilo, ampak kvečjemu dogovor o trgovskem zastopanju ali pa posredovanju, kar pomeni, da se je tožena stranka zavezala za kontakte s kupcem, torej pridobiti kupca in za dostavo blaga.
Le upravnik je tisti, ki lahko izterja od lastnikov objekta, ki ne plačujejo stroškov, dolžne zneske. V razmerju med lastniki in upravnikom ima slednji takšno vlogo in pooblastila, kakršno sta sklenitelja pogodbe v njej določila. Pogodba o upravljanju je po vsebini pogodba o naročilu (določila člena 749 do 770 ZOR). Tožeča stranka kot upravnik se je zavezala, da bo zagotavljala naročnikom, torej tudi toženki kot podpisnici pogodbe in lastnici stanovanja, opravljanje storitev navedenih v pogodbi, torej tudi poravnavanje stroškov lastnikov ter izterjavala vse tiste stroške, ki jih mora v skladu s 759. členom ZOR naročitelj kot lastnik povrniti prevzemniku naročila. Za pričakovane izdatke (to so lahko tudi stroški v zvezi s popravilom električne inštalacije) pa mora naročitelj dati prevzemniku naročila na njegovo zahtevo neko vsoto denarja, torej za plačilo opravljenega dela po tretjem. Gre torej za notranje razmerje med lastniki in upravnikom, urejenim s pogodbo in je upravnik po navedenem temelju legitimiran za sodno uveljavljanje stroškov.
Pripravljalna vloga z dne 25.3.1999 za toženčev uspeh v pravdi sploh ni bila potrebna, saj toženec v njej ponavlja iste navedbe in prilaga iste dokaze, kot jih je že v ugovoru z dne 20.3.1995, zato stroški zanjo niso potrebni stroški v smislu 1. odst. 155. čl. ZPP.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-3, 354, 354/2, 365, 365/2, 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-3, 354, 354/2, 365, 365/2. ZDR člen 89, 89. ZTPDR člen 58, 58/3, 58, 58/3.
disciplinska kršitev - tatvina - kršitev delovne obveznosti na delu ali v zvezi z delom
Če delavka - trgovka stori tatvino v drugi prodajalni sicer iste trgovske mreže in zunaj delovnega časa, ne more biti odgovorna za storitev očitane hujše kršitve delovne obveznosti, ker njeno ravnanje ni bilo storjeno na delu ali v zvezi z njenim delom.