Neznatna škoda je pravni standard, ki je odvisen od okoliščin konkretnega primera. Zato se ni mogoče zadovoljiti zgolj s posplošeno ugotovitvijo, da blokada žiro računa, s katerim stranka posluje, ne predstavlja neznatne škode.
Če je obdolženec zmotno pričakoval, da bo oškodovanec v prepiru potegnil pištolo, in ga je dvakrat udaril v obraz, o silobranu (niti prekoračenem) ni mogoče govoriti.
Vsaka stranka mora navesti dejstva na katera opira zahtevke oziroma s katerimi izpodbija navedbe nasprotnika in predložiti ustrezne dokaze, ki ta dejstva dokazujejo. Če tako ne ravna, odloči sodišče na podlagi navedb in dokazov, ki jih ima na razpolago.
Če izvedenec psihiater ne more dati odgovora na vprašanje, ali je bil obtoženec v času storitve kaznivega dejanja pod vplivom zaužitih tablet apaurina (ker mu nista bila odvzeta kri in urin in ker ne ve, kako apaurin vpliva na obtoženčeve možgane), sme sodišče vprašanje obtoženčevih razumskih in voljnih sposobnosti v času storitve kaznivega dejanja presojati tudi z drugimi dokaznimi sredstvi.
delni umik predloga za izvršbo - pravni interes za pritožbo
Sklep o delni ustavitvi izvršbe (po delnem umiku predloga za izvršbo) za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj se bo po tem sklepu izvršba nadaljevala za nižji znesek, kot je bila dovoljena s sklepom o izvršbi; zato dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo.
Z navedbami, da naj tretja oseba, ki je ženi dolžnika rekla, da "noče več slišati za naše (dolžnikovo) ime" in da dolžnik "z njihovo firmo nima nič več", poravna dolg dolžnika, dolžnik ne ugovarja niti temelju niti višini terjatve upnika oziroma ne navaja dejstev, ki se nanašajo na izterjevani dolg in ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična.
Sodišče je dolžno vsakokrat posebej in celovito presojati razloge za pripor in pogoje za njegovo nadomestitev z milejšimi ukrepi. Če bi bila teža oziroma "zavržnost" kaznivega dejanja res edini oziroma odločilni kriterij pri presoji navedenega vprašanja, kot se zdi pritožniku, bi to pomenilo, da bi sodišče moralo odslej v vseh primerih kaznivih dejanj, ki so lažja od kaznivega dejanja v zadevi, na katero se sklicuje pritožnik, pripor odpraviti oziroma ga nadomestiti z milejšim ukrepom; to pa bi bilo seveda nesmiselno in celo v nasprotju z načelom proste presoje dokazov pri ugotavljanju dejstev v zvezi s priporom.
ZOR člen 154, 154/2, 170, 171, 172, 175, 177, 154, 154/2, 170, 171, 172, 175, 177.
odškodninska odgovornost države - objektivna odgovornost - nevarna stvar
Pokojni Z.N. je brez večjih težav uspel pridobiti službeno orožje tudi v času, ko ni bil v službi, s tem pa je, kot pravilno zaključuje prvostopno sodišče, tožena stranka zanemarila svojo varstveno dolžnost in dopustila, da je storilec orožje vzel in ga kasneje tudi uporabil.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - razlogi za ugovor - sklep - pritožba
Res je sodišče prve stopnje v izvršilnem postopku dne 20.1.1994 izdalo začasno odredbo, s katero je upniku prepovedalo razpolaganje s premičninami, ki jih ima dolžnica v skladišču, ul. M... in odločilo, da začasna odredba velja do konca izvršilnega postopka. Vendar pa pritožnica pri tem spregleda, da je sodišče prve stopnje na ugovor upnika dne 31.1.1994 sklep o začasni odredbi s sklepom z dne 26.5.1994, opr. št. I Ig 558/93-34 (l. št. 50), v celoti pravnomočno razveljavilo. Dolžnica torej nima izvršilnega naslova glede premičnih stvari, ki jih mora v tem postopku vrniti upniku (prim. 8. tč. 1. odst. 55. člena ZIZ), je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora v tem delu povsem pravilna in zakonita.
ZPP (1977) člen 154, 166, 354, 354/2, 154, 166, 354, 354/2. ZDR člen 89, 90, 89, 90.
disciplinska odgovornost - starejši delavec - olajševalne okoliščine
Dejstvo, da je bil delavec (tožnik) v času disciplinskega postopka star 49 let (sedaj 54) in je glede na delovno dobo starejši delavec, predstavlja olajševalno okoliščino, ki jo mora delodajalec v disciplinskem postopku upoštevati, saj v primeru prenehanja delovnega razmerja delavec nima kaj dosti možnosti za novo zaposlitev.
ZDSS člen 30, 32, 30, 32. ZPP člen 319, 319/2, 319, 319/2.
odločba zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - procesna predpostavka
Po 39. in 32. členu ZDSS niso podani pogoji za vsebinsko obravnavanje odločbe toženca, če tožnik ni sprožil predhodnega postopka pri tožencu, temveč je vložil tožbo direktno na sodišče, zato se tožba zavrže.
ZKP člen 352, 352/1, 352/1-1, 393, 352, 352/1, 352/1-1, 393.
obtožni predlog
Ker je oškodovanec kot tožilec dva dni po vložitvi obtožnega predloga ta predlog umaknil, je zato tekel kazenski postopek brez zahteve upravičenega tožilca. Zato je sodišče druge stopnje po členu 393 ZKP s sklepoma razveljavilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje in zavrglo obtožbo po obtožnem predlogu oškodovanca kot tožilca.
ZPP (1977) člen 373, 373-3, 373-4, 373, 373-3, 373-4. ZDR člen 35, 35. SKPG člen 12, 12, 12, 12, 12.
zaključek ocenjevanja presežnih delavcev - sprejem programa trajno presežnih delavcev
V postopku razreševanja trajnih presežkov je na prvi stopnji pri delodajalcu ocenjevanje delovne uspešnosti zaključeno s formalnim sprejemom programa trajnih presežkov v smislu določb 35. čl. ZDR.
ZPP člen 358, 498, 358, 498. ZDSS člen 16, 16/2, 16, 16/2.
pritožba - sindikalni zastopnik - pooblaščenec
Ker je pritožbo vložil tožnikov pooblaščenec, ki ga je organizacija sindikata najela za zastopanje delavcev, pa le ta nima opravljenega pravniškega državnega izpita, se šteje, da je pritožba nedopustna, ker jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - tuj državljan - begosumnost
Ker sodba sodišča prve stopnje, s katero je bil obtoženec spoznan za krivega in po izreku je bil zoper njega podaljšan pripor tudi iz razloga po 1. tč. I. odst. 201. čl. ZKP, še ni pravnomočna, ni utemeljeno sklicevanje pritožnika, da podaljšanje pripora ni bilo potrebno, ker je po meddržavni pogodbi dovoljeno kazen izvršiti tudi v Republiki Hrvaški.
Za povzročeno škodo odgovarja povzročitelj. Zato tožena stranka ne more odgovarjati za ravnanje oseb, ki so tožnika, kot njenega delavca, napadle pri sestopu iz kabine tovornjaka tožene stranke ob njegovem postanku na obcestnem parkirišču na Madžarskem.
Podana je disciplinska odgovornost delavca, ki ravna malomarno, če z osebnim zdravnikom v naprej ne razčisti, ali ima do pregleda na zdravniški komisiji odobren bolniški stalež in v dneh do pregleda na zdravniški komisiji ostane doma, čeprav mu osebni zdravnik ni mogel (več) podaljšati bolniškega staleža, prav tako pa mu tudi zdravniška komisija ni potrdila bolniškega staleža za nazaj.
Ker pritožba ni obrazložena, saj se zagovornik sklicuje na prej vloženo vlogo, v kateri se je izjavil o navedbah preiskovalne sodnice v predlogu za podaljšanje pripora, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, saj glede na to, da pritožbeni razlogi niso bili navedeni, ni bilo moč preizkusiti pritožbenih navedb.
stroški postopka - socialni spor - krivdno ravnanje toženca
Ne gre za stanje po 3. odst. 36. čl. ZDSS, po katerem bi moral tožnik povrniti tožencu stroške postopka, če vloži tožbo, ker se ne strinja s točkovanjem v okviru sprejetega javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem socialnim upravičencem, kasneje pa tožbo umakne, ker se odloči reševati stanovanjsko vprašanje na drug način. Tožniku zaradi tega ni mogoče očitati krivdnega ravnanja oz. naključja, ki bi se njemu primerilo, zato po 1. odst. 36. člena ZDSS vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.