Za obstoj kaznivega dejanja tatvine ne zadostuje zgolj to, da je obdolženi les posekal in si ga s prodajo prilastil, obstajati mora tudi njegova zavest o protipravnosti njegove prilastitve.
Če je sodišče prve stopnje preklicalo pogojno obsodbo zaradi delne neizpolnitve posebnega pogoja, sme sodišče druge stopnje takšno sodbo ne glede na dokazano delno neizpolnitev spremeniti in določiti novi rok za izpolnitev preostanka obveznosti, če je ta nesorazmeren sicer že izpolnjeni pretežni obveznosti (zamudne obresti niso plačane, glavnica pa je plačana).
Ker pritožnik ni stranka oziroma taksni zavezanec, nima pravice vložiti pritožbo zoper izpodbijani sklep. Sodišče druge stopnje je zato njegovo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno (smis. uporaba 1. odst. 365. člena ZPP/99).
Če je nepopolna vloga zavržena, ker je vložnik kljub pravilnemu pouku in opozorilu ni popravil, pač pa je to storil šele v pritožbi, zoper sklep o zavrženju, se pritožba zavrne kot neutemeljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSL01573
ZOR člen 527, 527. ZGD člen 184, 232, 233, 313, 184, 232, 233, 313.
začasna odredba - predkupna pravica
Glede prenosa imenskih delnic je z ZGD predvidena kot omejitev le vinkulacija, določena v 233. členu ZGD, ki pa je s Statutom ni mogoče širiti.
Predkupna pravica je institut obligacijskega prava (primerjaj 527. člen ZOR), ki ureja obveznostna razmerja med pravnimi subjekti, kot udeleženci teh razmerij. Statut pa je splošni pravni akt delniške družbe, ki opredeljuje njen namen, organizacijski ustroj in način njenega delovanja ter druga vprašanja, pomembna za družbo, v skladu z določbami 184. člena ZGD. Pravnotehnično urejanje predkupne pravice v ta avtonomni akt delniške družbe ne sodi, povsem izključeno pa je naziranje pritožbe o obligacijskopravnem učinku načina sprejetja Statuta konkretne delniške družbe (prim. 527. čl. v zv. z 10. čl. ZOR).
ZGD določa prednostno pravico obstoječih delničarjev do novih delnic (glej 313. člen ZGD in primerjaj 29. člen Statuta - A20) ter možnost s Statutom določene vezanosti prenosa imenskih delnic na odobritev družbe (glej 2. odstavek 233. člena ZGD). Drugih omejitev sicer proste prenosljivosti imenskih delnic ZGD ne določa.
Zaradi navedenega tudi pritožbeno sodišče meni, da določila 19. člena Statuta šeste upnice širijo določbe ZGD o omejevanju prenosa imenskih delnic.
Sodišče prve stopnje je primerno obrazložilo, zakaj gre pri obtoženčevem ravnanju za sodelovanje pri izvršitvi kaznivega dejanja skupaj z neugotovljenimi osebami iz koristoljubnosti pri spravljanju večih oseb čez državno mejo. Dejansko stanje je zato pravilno in popolno ugotovljeno in sta bili zato obe pritožbi zavrnjeni kot neutemeljeni ter je bila potrjena sodba sodišča prve stopnje.
Ugovor je potrebno šteti za obrazložen ter ravnati po 2. odst. 62. člena ZIZ, ker sodišče v izvršilnem postopku ne presoja pravilnosti izmer, ki so podlaga obračunu (uveljavljanim terjatvam), katerim dolžnik ugovarja; ali so te terjatve utemeljene oziroma v kolikšni višini glede na opravljena dela, bo namreč presojalo pristojno sodišče v postopku kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Ker taksni zavezanec ni predložil potrdila o plačilu takse v gotovini, se mu zaračuna in izterja kazenska taksa v višini 10% od dolžne takse (1. odst. 30. člena v zvezi s 3. odst. 29. člena ZST).
ZKP člen 371, 371/3, 506, 506/3, 371, 371/3, 506, 506/3.
preklic pogojne obsodbe
Dejstvo, da je opravilo sodišče sejo za preklic pogojne obsodbe brez navzočnosti obsojenke, ki je bila na prejšnjem naroku že zaslišana, za sejo je vabilo sprejela 12 dni pred sejo, opravičilo pa je sodišče sprejelo šele po končani seji, ne pomeni bistvene kršitve določil ZKP.
Če izvedenec psihiater ne more dati odgovora na vprašanje, ali je bil obtoženec v času storitve kaznivega dejanja pod vplivom zaužitih tablet apaurina (ker mu nista bila odvzeta kri in urin in ker ne ve, kako apaurin vpliva na obtoženčeve možgane), sme sodišče vprašanje obtoženčevih razumskih in voljnih sposobnosti v času storitve kaznivega dejanja presojati tudi z drugimi dokaznimi sredstvi.
delni umik predloga za izvršbo - pravni interes za pritožbo
Sklep o delni ustavitvi izvršbe (po delnem umiku predloga za izvršbo) za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj se bo po tem sklepu izvršba nadaljevala za nižji znesek, kot je bila dovoljena s sklepom o izvršbi; zato dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo.
Vsaka stranka mora navesti dejstva na katera opira zahtevke oziroma s katerimi izpodbija navedbe nasprotnika in predložiti ustrezne dokaze, ki ta dejstva dokazujejo. Če tako ne ravna, odloči sodišče na podlagi navedb in dokazov, ki jih ima na razpolago.
Zaradi zamujenih rokov za ničnostno in izpodbojno tožbo ostaja (zaenkrat) neizpodbito dejstvo, da sta bili toženki s sklepom skupščine družbe izključeni kot družbenici. Pri tem pa za odločitev o zahtevku na ugotovitev, da nista družbenici, ni pomembno, da sta bili pred izključitvijo družbenici.
Dejstvo, da se obdolženka ni prepričala ali je prednostna cesta pri njenem vključevanju nanjo s stranske ceste prosta je v vzročni zvezi z nastalo posledico kljub nekoliko hitrejši od dovoljene vožnje oškodovanca saj je to, ob dejstvu, da ga je mogla pravočasno zaznati, pričakovati.
Pogojno obsodbo z dodatnim pogojem, katerega obsojeni ne izpolni je mogoče preklicati in kazen izreči le po izteku leta dni po preteku preizkusne dobe.
Če je obdolženec zmotno pričakoval, da bo oškodovanec v prepiru potegnil pištolo, in ga je dvakrat udaril v obraz, o silobranu (niti prekoračenem) ni mogoče govoriti.
Za obstoj kaznivega dejanja povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti je ob ugotovljeni hudi telesni poškodbi oškodovanca potrebna dokazanost kršitev ZTVCP s strani obdolženca.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-1, 71/2, 71, 71/1, 71/1-1, 71/2.
predlog za odlog izvršbe - znatnejša škoda - revizija
Dolžnik ni izpolnil splošnega pogoja za odlog izvršbe iz 1. odst. 71. člena ZIZ, ni izkazal verjetnosti, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, saj dolžnik v predlogu za odlog izvršbe v tej smeri ni navedel nobenih dejstev ter predlagal nobenih dokazov.
Glede revizije (izrednega pravnega sredstva), vložene zoper odločbo, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, kot o primeru za odlog izvršbe iz 1. tč. 1. odst. 71. člena ZIZ, je potrebno poudariti, da za odlog izvršbe ne zadostuje, da "uspeh revizije ni nemogoč", kot je to navedel dolžnik v predlogu za odlog, temveč bi moral dolžnik izkazati, da je uspeh revizije mogoč.
ZPP (1977) člen 219, 299, 299/1, 219, 299, 299/1. ZOR člen 312, 312/1, 312, 312/1.
izpolnitev denarne obveznosti - povezanost trditev z dokazno ponudbo
Tožena stranka je v plačilu določno navedla, na kaj se nanaša (namen nakazila: plačilo predračunov za gradbeni material št. 110009 in 110013), s čimer je svojo denarno obveznost tudi veljavno izpolnila (glej 1. odstavek 312. člena ZOR).
Dokazni predlog je tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje na naroku z dne 18.2.1993 (red. št. 9 spisa) podala v zvezi z navedbami tožene stranke. Dokazno pravilo pa določa, da stranka lahko ponudi dokaze le za ugotovitev svojih navedb (glej 1. odstavek 299. člena in 219. člen ZPP).