Le s trditvijo, da je tretja živela z dolžnikom v izvenzakonski in zakonski skupnosti in da sta dogradila hišo, ki sta jo skupaj do tretje gradbene faze zgradila dolžnik in upnica in nekaj priloženimi računi o izdatkih za hišo, ki pa ne glasijo na njeno ime, tretja ni verjetno izkazala, da bi imela na hiši, kot predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSC00692
ZSlaR člen 16, 16. ZPP člen 333, 333/3, 338, 338/3, 333, 333/3, 338, 338/3. ZOR člen 376, 376.
škoda - zastaranje odškodninske terjatve - pobotni ugovor
Dela, s katerimi je bila tožeči stranki povzročena škoda, predstavljajo enoten projekt oz. enkratno, a trajajoče dejanje. Šele ko je tako dejanje v celoti zaključeno, začne teči zastaranje odškodninskih zahtevkov v zvezi z dejanjem. Tudi za uveljavitev pobotnega ugovora se zahteva, da stranka navede dejstva in ponudi dokaze za utemeljitev protiterjatve.
goljufija - namen - pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje - obteževalne okoliščine
Ker je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo, da je obtoženec ravnal z goljufivim namenom, ko je od oškodovanca izvabil 40.000 DEM ter istočasno utemeljeno zavrnilo zagovor obtoženca, da s takšnim namenom ni ravnal, pritožbeno sodišče ni moglo pritrditi pritožbenim izvajanjem obtoženca, v katerih je le ponovil svoj zagovor. Ker je tudi izrečeno kazen tri leta zapora ocenilo kot primerno, glede na številne obteževalne okoliščine, predvsem pa ob upoštevanju dejstva, da je bil obtoženec že trikrat kaznovan za istovrstno kaznivo dejanje, je pritožbo v celoti zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
predhodno vprašanje - prekinitev postopka - dejansko stanje
Prejudicirana je le tista sodba kazenskega sodišča, ki odloča o nekem vprašanju, ki je prejudicialno za civilnega sodnika. To pa je le takrat, kadar je kaznivo dejanje sestavina civilnopravnega dejanskega stanja.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zahteva tožeča stranka stanovanje, ki ni enakovredno prejšnjemu, saj vrednost zahtevanega presega 30 % starega, je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.
napoved pritožbe - sojenje v nenavzočnosti - skrajšani postopek
Obdolženec je bil na glavni obravnavi dne 9.6.1999 zaslišan. Z vabilom na to glavno obravnavo je bil obdolženec (skladno z določbo drugega odstavka 439. člena ZKP) poučen tudi o svojim pravicah, opozorjen, da se bo glavna obravnava opravila v njegovi nenavzočnosti, če bodo zato podani zakonski pogoji (člen 442/I ZKP) in tudi o tem, da se bo štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe, če najkasneje v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe pritožbe ne bo napovedal. Ta glavna obravnava je bila zaradi izvedbe novih dokazov preložena na 1.9.1999. Kot je to razvidno iz zapisnika s te glavne obravnave, je bil obdolženec seznanjen s preložitvijo glavne obravnave na 1.9.1999 ter se je odpovedal posebnemu vabilu. Zato so neutemeljene navedbe v pritožbi, da vabila za to glavno obravnavo obdolženec ni prejel. Obdolžencu je bilo tako vabilo na glavno obravnavo 1.9.1999 pravilno vročeno (obdolženec pa izostanka z glavne obravnave tudi ni opravičil) in ker je bil predtem že zaslišan, so bili izpolnjeni pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca. Sodišče prve stopnje je zato opravilo glavno obravnavo in dne 1.9.1999 izreklo sodbo. Po določbi prvega odstavka 368. člena ZKP morajo upravičenci do pritožbe, pritožbo napovedati; dolžnost napovedi pritožbe pa ne pomeni, da kršena pravica do pritožbe. Ker obdolženec pritožbe ni napovedal, je sodišče prve stopnje pravilno skladno z določbo drugega odstavka 368. člena ZKP štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe in je zato pravilno z izpodbijanim sklepom pritožbo obdolženca zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrglo.
Za nastanek (pridobitev statusa) grajenega javnega dobra je poleg kategorične določitve z zakonom, potreben tudi posamičen pravni akt (odločba, ki jo na podlagi sklepa pristojnega občinskega organa ali sklepa Vlade Republike Slovenije izda občinska uprava ali pristojno ministrstvo).
Izročitelj ima pravico zahtevati, da mu potomec ali posvojenec vrne, kar je dobil z izročitvijo in razdelitvijo, če ta zagreši proti njemu veliko nehvaležnost, slednjo okoliščino pa se ugotavlja in presoja po pravnih pravilih 948. paragrafa ODZ.
nepremoženjska škoda - izvensodna poravnava - vrstni red vračunavanja izpolnitve - akontacija odškodnine - krivda - višina odškodnine - Invalidnina
Pri razlagi spornih določb izvensodne poravnave je treba ugotavljati pravo voljo strank poravnave. Pri ugotavljanju, katere obveznosti so bile poplačane s poravnavo, je ob odsotnosti tedanje dolžnikove izjave pomembno, kateri odškodninski zahtevki so do sklenitve poravnave zapadli in kateri zahtevki so bili do takrat sploh uveljavljeni.
Napačno je upoštevanje invalidnine pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti z odštetjem zmnožka vseh prejemkov iz naslova invalidnine, ki jih je oziroma jih bo v pričakovani življenjski dobi prejel oškodovanec. Takega vštevanja 200. čl. ZOR ne predpisuje. Pač pa 200. in 203. čl. ZOR predvideva prisojo odškodnine za druševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ob upoštevanju meril iz navedenih določb, med ostalim tudi upoštevaje okoliščine primera in namen odškodnine. Med okoliščine primera sodi tudi dejstvo, da je oškodovanec upravičen do invalidnine. Ta okoliščina ima lahko vpliv, da je odškodnina nižja, če je namen odškodnine enak ali podoben kot namen invalidnine. Ker je v obeh primerih s stališča oškodovanca namen zadoščenje, je treba torej invalidnino upoštevati s primernim znižanjem odškodnine za to vrsto škode, ki bi mu šla, če ne bi prejemal invalidnine.
Ker je tožena stranka dokazala, da je kritičnega dne smučarska proga, na kateri se je poškodoval tožnik, bila ustrezno zaprta, je tožnik sam kriv za nastalo škodo.
ZPP (1977) člen 496a, 496a/1, 496a, 496a/1. ZOR člen 360, 360/3, 360, 360/3.
zastaranje
Določbe o zastaranju terjatev so v ZOR sicer materialnopravne narave, vendar nanje sodišče po izrecni določbi 3. odstavka 360. člena ZOR ne pazi po uradni dolžnosti. Na to dejstvo se mora glede na zgoraj povedano, dolžnik izrecno sklicevati že v prvostopenjskem postopku.
ZPP (1977) člen 138, 138/1, 138, 138/1. ZIZ člen 82, 82/3, 82, 82/3.
ustavitev izvršbe - neudeležba upnika na rubežu - pooblaščenec
Sodišče prve stopnje je upnika o odrejenem rubežu v skladu z določbami ZPP (1977) pravilno in pravočasno obvestilo preko njegove pooblaščenke. Ker se upnik rubeža ni udeležil je sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 82. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju izvršbo pravilno ustavilo.