kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20991
KZ člen 256, 256/3, 256, 256/3. ZKP člen 358, 358-3, 373, 373/1, 358, 358-3, 373, 373/1.
ponarejanje listine - predrugačenje tuje potne listine - pravilno ugotovljeno dejansko stanje - storitev - oprostitev
Sodišče prve stopnje, ki je obdolženca oprostilo storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin po čl. 256/III KZ, ni bilo dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati motiva za storitev kaznivega dejanja, tedaj s poizvedbami pri obmejnih organih evropskih držav ugotoviti, ali je bila obdolžencu v potno listino odtisnjena štampiljka z označbo "nezaželjena oseba". Ker je bilo med postopkom dokazano, da je obdolženec takšno potno listino dalj časa nemoteno uporabljal, čeprav bi lahko uporabil za prehod meje tudi osebno izkaznico ter ves čas zatrjeval, da mu vzrok, zakaj sta bila lista iztrgana ni poznan ter je policist, ki je to dejstvo opazil potrdil, da je bil obdolženec ob tem presenečen, je sodišče druge stopnje pritožbo tožilca zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
Pogodbeno dogovorjene zamudne obresti z jasno določeno obrestno mero za obveznosti izražene v tuji valuti, ob tem, da tudi ni ugovora dolžnika, da so bresti oderuške, ne nasprotujejo kogentnim predpisom.
ZPP (1977) člen 496a, 496a/1, 496a, 496a/1. ZOR člen 360, 360/3, 360, 360/3.
zastaranje
Določbe o zastaranju terjatev so v ZOR sicer materialnopravne narave, vendar nanje sodišče po izrecni določbi 3. odstavka 360. člena ZOR ne pazi po uradni dolžnosti. Na to dejstvo se mora glede na zgoraj povedano, dolžnik izrecno sklicevati že v prvostopenjskem postopku.
ZOR člen 198, 200, 198, 200. URS člen 35, 39, 35, 39.
gmotna škoda - negmotna škoda - odgovornost pravne osebe
Razžalitev oz. žalitev je pravni standard in je potrebno presojati, ali je zapis žaljiv za povprečnega bralca. Pri tem je pomembno tudi za kakšno zvrst pisanja gre in ali so vsebina zapisa trditve ali vrednost ocene, pri slednjih namreč ni mogoče dokazovati resničnosti, hkrati pa je prav zato pri povprečnem bralcu v odnosu do njih pričakovati določeno rezervo. Pravna oseba sama po sebi ni deliktno sposobna, pač pa odgovarja za ravnanje svojih delavcev, ki odgovarjajo po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti.
nepremoženjska škoda - izvensodna poravnava - vrstni red vračunavanja izpolnitve - akontacija odškodnine - krivda - višina odškodnine - Invalidnina
Pri razlagi spornih določb izvensodne poravnave je treba ugotavljati pravo voljo strank poravnave. Pri ugotavljanju, katere obveznosti so bile poplačane s poravnavo, je ob odsotnosti tedanje dolžnikove izjave pomembno, kateri odškodninski zahtevki so do sklenitve poravnave zapadli in kateri zahtevki so bili do takrat sploh uveljavljeni.
Napačno je upoštevanje invalidnine pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti z odštetjem zmnožka vseh prejemkov iz naslova invalidnine, ki jih je oziroma jih bo v pričakovani življenjski dobi prejel oškodovanec. Takega vštevanja 200. čl. ZOR ne predpisuje. Pač pa 200. in 203. čl. ZOR predvideva prisojo odškodnine za druševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ob upoštevanju meril iz navedenih določb, med ostalim tudi upoštevaje okoliščine primera in namen odškodnine. Med okoliščine primera sodi tudi dejstvo, da je oškodovanec upravičen do invalidnine. Ta okoliščina ima lahko vpliv, da je odškodnina nižja, če je namen odškodnine enak ali podoben kot namen invalidnine. Ker je v obeh primerih s stališča oškodovanca namen zadoščenje, je treba torej invalidnino upoštevati s primernim znižanjem odškodnine za to vrsto škode, ki bi mu šla, če ne bi prejemal invalidnine.
Ker je pritožnica pred odločanjem sodišča druge stopnje umaknila pritožbo, ko je bil spis že predložen pritožbenemu sodišču, je le-to s sklepom odločilo, da se umik pritožbe sprejme.
Za nastanek (pridobitev statusa) grajenega javnega dobra je poleg kategorične določitve z zakonom, potreben tudi posamičen pravni akt (odločba, ki jo na podlagi sklepa pristojnega občinskega organa ali sklepa Vlade Republike Slovenije izda občinska uprava ali pristojno ministrstvo).
Ker ravnanje toženke ni bilo nedopustno in z njenim ravnanjem ni bil prizadet ugled direktorja družbe, slednji ne more s tožbo uspešno zahtevati izključitev toženke kot družbenice iz družbe.
ZOR člen 192, 192/1, 200, 200/1, 200/2, 192, 192/1, 200, 200/1, 200/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - sokrivda
Toženčev udarec v tožnikov obraz ni bil neposredna reakcija na tožnikovo predhodno dejanje, saj je sledil šele po določenem času in je bila zato pretrgana vzročna zveza med zatrjevanim tožnikovim izzivanjem in toženčevim udarcem.
Ker sodišče prve stopnje ni ocenilo izpovedbe priče, ki je izpovedovala o relevantnih dejstvih, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je bilo treba sodbo razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
Le s trditvijo, da je tretja živela z dolžnikom v izvenzakonski in zakonski skupnosti in da sta dogradila hišo, ki sta jo skupaj do tretje gradbene faze zgradila dolžnik in upnica in nekaj priloženimi računi o izdatkih za hišo, ki pa ne glasijo na njeno ime, tretja ni verjetno izkazala, da bi imela na hiši, kot predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo.
ZPP (1977) člen 138, 138/1, 138, 138/1. ZIZ člen 82, 82/3, 82, 82/3.
ustavitev izvršbe - neudeležba upnika na rubežu - pooblaščenec
Sodišče prve stopnje je upnika o odrejenem rubežu v skladu z določbami ZPP (1977) pravilno in pravočasno obvestilo preko njegove pooblaščenke. Ker se upnik rubeža ni udeležil je sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 82. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju izvršbo pravilno ustavilo.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20995
KZ člen 212, 212/1-1, 212, 212/1-1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kazenska odgovornost - prištevnost - storitev - velika tatvina
Oba pritožnika utemeljeno uveljavljata, da sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni pravilno in popolno ugotovilo. Glede prvega obtoženca pritožbi priloženi zdravniški izvid o hudi duševni bolezni vzbuja pomisleke glede obtoženčeve prištevnosti, zagovornica drugega obtoženca pa utemeljeno graja ugotovitve sodišča prve stopnje, da je lahko obtoženec "v hipu" odvil z novega osebnega avtomobila oba odbijača, hladilnik in dve elektronski napravi, saj so za takšna opravila potrebni čas in specialno orodje, česar pa obtoženec ni imel. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.