Ker se dejansko stanje po delno izvedenem dokaznem postopku na glavni obravnavi, opravljeni na podlagi pravnomočne obtožnice ni v ničemer spremenilo, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je utemeljenost suma kot razlog za presojo pripornega razloga podana.
Le dokazana trditev, da je dolžnik vložil zoper pravnomočno sodbo revizijo ni dovolj za odlog izvršbe ob tem, da dolžnik istočasno ni izkazal za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.
Neosvetljena stopnica, ki vodi v preddverje mrliške vežice, širine 3 metrov, na katero je postavljen podest za dovoz mrliškega vozička, širine 1 do 1,5 m, je nevarna stvar.
Pravica uživanja prejšnjega lastnika nezazidanega stavbnega zemljišča po 38. in 39. členu Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč je ovira za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi po 3. odst. 145. člena ZIKS.
napoved pritožbe - sojenje v nenavzočnosti - skrajšani postopek
Obdolženec je bil na glavni obravnavi dne 9.6.1999 zaslišan. Z vabilom na to glavno obravnavo je bil obdolženec (skladno z določbo drugega odstavka 439. člena ZKP) poučen tudi o svojim pravicah, opozorjen, da se bo glavna obravnava opravila v njegovi nenavzočnosti, če bodo zato podani zakonski pogoji (člen 442/I ZKP) in tudi o tem, da se bo štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe, če najkasneje v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe pritožbe ne bo napovedal. Ta glavna obravnava je bila zaradi izvedbe novih dokazov preložena na 1.9.1999. Kot je to razvidno iz zapisnika s te glavne obravnave, je bil obdolženec seznanjen s preložitvijo glavne obravnave na 1.9.1999 ter se je odpovedal posebnemu vabilu. Zato so neutemeljene navedbe v pritožbi, da vabila za to glavno obravnavo obdolženec ni prejel. Obdolžencu je bilo tako vabilo na glavno obravnavo 1.9.1999 pravilno vročeno (obdolženec pa izostanka z glavne obravnave tudi ni opravičil) in ker je bil predtem že zaslišan, so bili izpolnjeni pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca. Sodišče prve stopnje je zato opravilo glavno obravnavo in dne 1.9.1999 izreklo sodbo. Po določbi prvega odstavka 368. člena ZKP morajo upravičenci do pritožbe, pritožbo napovedati; dolžnost napovedi pritožbe pa ne pomeni, da kršena pravica do pritožbe. Ker obdolženec pritožbe ni napovedal, je sodišče prve stopnje pravilno skladno z določbo drugega odstavka 368. člena ZKP štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe in je zato pravilno z izpodbijanim sklepom pritožbo obdolženca zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrglo.
Izročitelj ima pravico zahtevati, da mu potomec ali posvojenec vrne, kar je dobil z izročitvijo in razdelitvijo, če ta zagreši proti njemu veliko nehvaležnost, slednjo okoliščino pa se ugotavlja in presoja po pravnih pravilih 948. paragrafa ODZ.
ZPP (1977) člen 138, 138/1, 138, 138/1. ZIZ člen 82, 82/3, 82, 82/3.
ustavitev izvršbe - neudeležba upnika na rubežu - pooblaščenec
Sodišče prve stopnje je upnika o odrejenem rubežu v skladu z določbami ZPP (1977) pravilno in pravočasno obvestilo preko njegove pooblaščenke. Ker se upnik rubeža ni udeležil je sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 82. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju izvršbo pravilno ustavilo.
Šteje se, da je bil zasebni tožilec na gl. obravnavo v redu povabljen tudi v primeru, ko je vabilo prevzel odvetnik, s katerim ima pooblaščenec zasebnega tožilca skupno pisarno in med njima velja dogovor oz. medsebojna privolitev, da sprejemata sodna pisana drug namesto drugega.
ZOR člen 143, 143/2. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti A0-95 člen 2. ZOZP člen 6, 6/1, 17.
pogodba o zavarovanju odgovornosti za škodo - zavarovanje lastnika motornega vozila - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine - pravica do odškodnine - kdo nima pravice do odškodnine - splošni pogoji - ničnost določil splošnih pogojev
Določbo splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (A0-95), s katero so iz zavarovalnega kritja izključeni zahtevki zavarovanca, lastnika, solastnika in skupnega lastnika vozila, s katerim je bila povzročena škoda, je treba presojati ob hkratni uporabi določb takrat veljavnega Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu, ki v 17. členu iz zavarovalnega kritja primarno izključuje voznika vozila s katerim je bila povzročena škoda in ne zavarovanca, kot to izhaja iz splošnih pogojev. Tako je, po oceni pritožbenega sodišča, potrebno v konkretnem primeru ugotavljati, kdo je dejanski lastnik vozila, ki pa ni nujno obenem zavarovatelj - torej oseba na katere ime je bilo sklenjeno zavarovanje, kot je to štelo prvostopno sodišče.
ZOR člen 154, 154/1, 178, 178/4, 154, 154/1, 178, 178/4.
vzročna zveza - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Dejanje tretjega - neznanega voznika ne more imeti vpliva na odškodninsko obveznost povzročitelja škode do oškdovanca. Ne glede na to pa dejanje neznanega voznika, ki zgoj preusmeri pozornost povzročitelja, ne zmanjšuje njegove odgovornosti.
ZZZDR člen 77, 78, 77, 78. ZPP člen 410, 410/1, 410, 410/1.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - varstvo, vzgoja in preživljanje otroka
Ko sodišče odloča o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok, mora pri odločitvi upoštevati tudi mnenje mladoletnega otroka (petnajstletne hčere pravdnih strank).
Za zastopanje stranke pred sodiščem mora imeti odvetnik specialno pravdno pooblastilo, kar pomeni, da odvetnik v mejah pooblastil za stranko pred sodiščem opravlja posamezna pravdna dejanja. Iz predloženih okrožnic pa ne izhaja, da ima odvetnik tudi pooblastilo za zastopanje pooblastitelja pred sodiščem.
Ker sodišče prve stopnje ni ocenilo izpovedbe priče, ki je izpovedovala o relevantnih dejstvih, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je bilo treba sodbo razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.