Oškodovanec, ki je vinjen in brez razloga nadleguje goste v lokalu in jih poziva k pretepu in pri tem odriva goste je sokriv za nastalo škodo, ki mu jo povzroči eden izmed gostov z udarcem z roko.
ZPP (1977) člen 138, 138/1, 138, 138/1. ZIZ člen 82, 82/3, 82, 82/3.
ustavitev izvršbe - neudeležba upnika na rubežu - pooblaščenec
Sodišče prve stopnje je upnika o odrejenem rubežu v skladu z določbami ZPP (1977) pravilno in pravočasno obvestilo preko njegove pooblaščenke. Ker se upnik rubeža ni udeležil je sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 82. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju izvršbo pravilno ustavilo.
Zakon o zemljiški knjigi v 24. členu določa, da je sodišče odločbe s katerimi odloči o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarnih pravic na nepremičninah oz. s katerimi ugotovi dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, dolžno poslati zemljiškoknjižnemu sodišču v 30 dneh od pravnomočnosti.
Ker ravnanje toženke ni bilo nedopustno in z njenim ravnanjem ni bil prizadet ugled direktorja družbe, slednji ne more s tožbo uspešno zahtevati izključitev toženke kot družbenice iz družbe.
Banka - tožena stranka je bila dolžna tožniku - kot varčevalcu izplačati devizno depozitno vlogo, katero je zahteval pred uveljavitvijo Zakona o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog. Razpolaganje s svojim saldom na računu tožniku, ob zahtevi za izplačilo, ni bilo omogočeno, zaradi česar se pojavi vprašanje plačilne - izplačilne zamude tožene stranke in s tem utemeljeno tudi vprašanje plačila zahtevanih zamudnih obresti (277. člen v zvezi s 324. členom ZOR).
Izvršitev zaporne kazni, v katero je bila spremenjena dolžniku pravnomočno izrečena denarna kazen zaradi ravnanja v nasprotju s sklepom o zavarovanju, lahko dolžnik prepreči s plačilom izrečene denarne kazni.
ZIP člen 55a, 55a/2, 55a, 55a/2. ZIZ člen 41, 41/3, 58, 58/4, 41, 41/3, 58, 58/4.
krajevna pristojnost
Upnik lahko v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po dogovoru o krajevni pristojnosti. V takšnem primeru se sodišče prve stopnje izreče za krajevno nepristojno in odstopi zadevo krajevno pristojnemu sodišču.
Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je obtoženčevo pripravljenost za zdravljenje odvisnosti od mamil ocenilo kot tako tehtno olajševalno okoliščino, da mu je izreklo pogojno obsodbo, saj je prezrlo, da je enako pripravljenost izražal že ob dveh prejšnjih obsodbah za istovrstna kazniva dejanja, ki jih je storil zaradi pridobivanja sredstev za nakup mamil. Višje sodišče je zato ugodilo pritožbi državne tožilke ter namesto pogojne obsodbe izreklo obtožencu zaporno kazen.
denarna odškodnina za negmotno škodo - pravno priznana škoda
Morebitni strah za izid zdravljenja poškodb, kot sta udarnina levega ramena in leve strani prsnega koša, v nobenem primeru ne predstavlja objektivne podlage za uvrstitev tovrstne škode med pravno priznane škode.
ZPP (1977) člen 370, 370/1, 370, 370/1. ZOR člen 919, 919.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - zavarovalna pogodba - splošni pogoji
Vsebina pogodbenega razmerja med zavarovancem in zavarovalnico je odločilnega pomena za ugotovitev obstoja in višine obveznosti zavarovalnice. Če sodišče ne ugotavlja vsebine zavarovalne police in splošnih pogojev zavarovanja, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
nepremoženjska škoda - izvensodna poravnava - vrstni red vračunavanja izpolnitve - akontacija odškodnine - krivda - višina odškodnine - Invalidnina
Pri razlagi spornih določb izvensodne poravnave je treba ugotavljati pravo voljo strank poravnave. Pri ugotavljanju, katere obveznosti so bile poplačane s poravnavo, je ob odsotnosti tedanje dolžnikove izjave pomembno, kateri odškodninski zahtevki so do sklenitve poravnave zapadli in kateri zahtevki so bili do takrat sploh uveljavljeni.
Napačno je upoštevanje invalidnine pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti z odštetjem zmnožka vseh prejemkov iz naslova invalidnine, ki jih je oziroma jih bo v pričakovani življenjski dobi prejel oškodovanec. Takega vštevanja 200. čl. ZOR ne predpisuje. Pač pa 200. in 203. čl. ZOR predvideva prisojo odškodnine za druševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ob upoštevanju meril iz navedenih določb, med ostalim tudi upoštevaje okoliščine primera in namen odškodnine. Med okoliščine primera sodi tudi dejstvo, da je oškodovanec upravičen do invalidnine. Ta okoliščina ima lahko vpliv, da je odškodnina nižja, če je namen odškodnine enak ali podoben kot namen invalidnine. Ker je v obeh primerih s stališča oškodovanca namen zadoščenje, je treba torej invalidnino upoštevati s primernim znižanjem odškodnine za to vrsto škode, ki bi mu šla, če ne bi prejemal invalidnine.
Ker je tožena stranka dokazala, da je kritičnega dne smučarska proga, na kateri se je poškodoval tožnik, bila ustrezno zaprta, je tožnik sam kriv za nastalo škodo.
Dolžnik ne zatrjuje niti ne dokazuje nobenega od ugovornih razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zato mora izpolniti svojo obveznost po izvršilnem naslovu.
ZIKS člen 145b, 145b. ZDen člen 44, 44/7, 44, 44/7. ZIOOZP člen 3, 3/1, 3/5, 3, 3/1, 3/5. Uredba o izdaji obveznic za plačilo odškodnine zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja člen 3, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 3, 11, 12, 13, 14, 15, 16.
vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina
Določba sedmega odstavka 44. člena ZDen se ne uporablja za odškodnino zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja in obveznice Republike Slovenije. Za vprašanja odškodnine določene na podlagi ZIKS se namreč le smiselno uporabljajo določbe III. poglavja ZDen, za vprašanje obrestovanja določene odškodnine pa veljata Zakon o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (Ur. l. RS, št. 49/99) in Uredba o izdaji obveznic za plačilo odškodnine zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (Ur. l. RS, št. 84/99).
Pogodbeno dogovorjene zamudne obresti z jasno določeno obrestno mero za obveznosti izražene v tuji valuti, ob tem, da tudi ni ugovora dolžnika, da so bresti oderuške, ne nasprotujejo kogentnim predpisom.
V postopku zaradi motenja posesti je treba dejstvo posesti presojati po prvem (motilnem) dejanju in ne šele po dejanju, ki je sledilo čez pol leta. Jesensko rigolanje vinograda je že lahko bilo motilno, ne pa šele pomladansko sajenje trt. Dejansko oblast nad stvarjo je torej tožena stranka pridobila z rigolanjem.