Ker je tožena stranka dokazala, da je kritičnega dne smučarska proga, na kateri se je poškodoval tožnik, bila ustrezno zaprta, je tožnik sam kriv za nastalo škodo.
Ker je objektivna kumulacija izvršilnih sredstev dovoljena, je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z ZIZ, ko je dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Dolžnik se mora zavedati, da je sodišče v tej zadevi o utemeljenosti predloga za izvršbo že odločilo s sklepom o izvršbi (44. čl. ZIZ), ki je postal pravnomočen. Zato dolžnik s pritožbo proti obravnavanemu sklepu ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki preprečujejo izvršbo (55. čl. ZIZ), pač pa le ugovore proti novemu izvršilnemu sredstvu. Navedbe dolžnika o dvomu glede očetovstva in nezaposlenosti torej ne morejo vplivati na drugačno odločitev sodišča.
Izročitelj ima pravico zahtevati, da mu potomec ali posvojenec vrne, kar je dobil z izročitvijo in razdelitvijo, če ta zagreši proti njemu veliko nehvaležnost, slednjo okoliščino pa se ugotavlja in presoja po pravnih pravilih 948. paragrafa ODZ.
Ker je pritožnica pred odločanjem sodišča druge stopnje umaknila pritožbo, ko je bil spis že predložen pritožbenemu sodišču, je le-to s sklepom odločilo, da se umik pritožbe sprejme.
Banka - tožena stranka je bila dolžna tožniku - kot varčevalcu izplačati devizno depozitno vlogo, katero je zahteval pred uveljavitvijo Zakona o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog. Razpolaganje s svojim saldom na računu tožniku, ob zahtevi za izplačilo, ni bilo omogočeno, zaradi česar se pojavi vprašanje plačilne - izplačilne zamude tožene stranke in s tem utemeljeno tudi vprašanje plačila zahtevanih zamudnih obresti (277. člen v zvezi s 324. členom ZOR).
ZPP (1977) člen 370, 370/1, 370, 370/1. ZOR člen 919, 919.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - zavarovalna pogodba - splošni pogoji
Vsebina pogodbenega razmerja med zavarovancem in zavarovalnico je odločilnega pomena za ugotovitev obstoja in višine obveznosti zavarovalnice. Če sodišče ne ugotavlja vsebine zavarovalne police in splošnih pogojev zavarovanja, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Upnik s pritožbeno trditvijo, da rubež ni bil uspešen, ker dolžnik ni bil naslovu, kjer je bil rubež poskušen, zmotno meni, da je pogoj za uspešnost rubeža dolžnikova navzočnost pri njem. Rubež se namreč po 4. odst. 82. člena ZIZ lahko opravi tudi v odsotnosti dolžnika. Upnik namreč lahko ponoven rubež predlaga kjerkoli, kjer bi bilo najti dolžnikove stvari oziroma stvari, ki jih ima dolžnik v posesti (primerjaj 1. in 2. odst. 83. člena ZIZ) in ne le na dolžnikovem naslovu.
goljufija - namen - pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje - obteževalne okoliščine
Ker je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo, da je obtoženec ravnal z goljufivim namenom, ko je od oškodovanca izvabil 40.000 DEM ter istočasno utemeljeno zavrnilo zagovor obtoženca, da s takšnim namenom ni ravnal, pritožbeno sodišče ni moglo pritrditi pritožbenim izvajanjem obtoženca, v katerih je le ponovil svoj zagovor. Ker je tudi izrečeno kazen tri leta zapora ocenilo kot primerno, glede na številne obteževalne okoliščine, predvsem pa ob upoštevanju dejstva, da je bil obtoženec že trikrat kaznovan za istovrstno kaznivo dejanje, je pritožbo v celoti zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
V postopku zaradi motenja posesti je treba dejstvo posesti presojati po prvem (motilnem) dejanju in ne šele po dejanju, ki je sledilo čez pol leta. Jesensko rigolanje vinograda je že lahko bilo motilno, ne pa šele pomladansko sajenje trt. Dejansko oblast nad stvarjo je torej tožena stranka pridobila z rigolanjem.
Izvršitev zaporne kazni, v katero je bila spremenjena dolžniku pravnomočno izrečena denarna kazen zaradi ravnanja v nasprotju s sklepom o zavarovanju, lahko dolžnik prepreči s plačilom izrečene denarne kazni.
Le s trditvijo, da je tretja živela z dolžnikom v izvenzakonski in zakonski skupnosti in da sta dogradila hišo, ki sta jo skupaj do tretje gradbene faze zgradila dolžnik in upnica in nekaj priloženimi računi o izdatkih za hišo, ki pa ne glasijo na njeno ime, tretja ni verjetno izkazala, da bi imela na hiši, kot predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo.
ZOR člen 198, 200, 198, 200. URS člen 35, 39, 35, 39.
gmotna škoda - negmotna škoda - odgovornost pravne osebe
Razžalitev oz. žalitev je pravni standard in je potrebno presojati, ali je zapis žaljiv za povprečnega bralca. Pri tem je pomembno tudi za kakšno zvrst pisanja gre in ali so vsebina zapisa trditve ali vrednost ocene, pri slednjih namreč ni mogoče dokazovati resničnosti, hkrati pa je prav zato pri povprečnem bralcu v odnosu do njih pričakovati določeno rezervo. Pravna oseba sama po sebi ni deliktno sposobna, pač pa odgovarja za ravnanje svojih delavcev, ki odgovarjajo po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSC00692
ZSlaR člen 16, 16. ZPP člen 333, 333/3, 338, 338/3, 333, 333/3, 338, 338/3. ZOR člen 376, 376.
škoda - zastaranje odškodninske terjatve - pobotni ugovor
Dela, s katerimi je bila tožeči stranki povzročena škoda, predstavljajo enoten projekt oz. enkratno, a trajajoče dejanje. Šele ko je tako dejanje v celoti zaključeno, začne teči zastaranje odškodninskih zahtevkov v zvezi z dejanjem. Tudi za uveljavitev pobotnega ugovora se zahteva, da stranka navede dejstva in ponudi dokaze za utemeljitev protiterjatve.
napoved pritožbe - sojenje v nenavzočnosti - skrajšani postopek
Obdolženec je bil na glavni obravnavi dne 9.6.1999 zaslišan. Z vabilom na to glavno obravnavo je bil obdolženec (skladno z določbo drugega odstavka 439. člena ZKP) poučen tudi o svojim pravicah, opozorjen, da se bo glavna obravnava opravila v njegovi nenavzočnosti, če bodo zato podani zakonski pogoji (člen 442/I ZKP) in tudi o tem, da se bo štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe, če najkasneje v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe pritožbe ne bo napovedal. Ta glavna obravnava je bila zaradi izvedbe novih dokazov preložena na 1.9.1999. Kot je to razvidno iz zapisnika s te glavne obravnave, je bil obdolženec seznanjen s preložitvijo glavne obravnave na 1.9.1999 ter se je odpovedal posebnemu vabilu. Zato so neutemeljene navedbe v pritožbi, da vabila za to glavno obravnavo obdolženec ni prejel. Obdolžencu je bilo tako vabilo na glavno obravnavo 1.9.1999 pravilno vročeno (obdolženec pa izostanka z glavne obravnave tudi ni opravičil) in ker je bil predtem že zaslišan, so bili izpolnjeni pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca. Sodišče prve stopnje je zato opravilo glavno obravnavo in dne 1.9.1999 izreklo sodbo. Po določbi prvega odstavka 368. člena ZKP morajo upravičenci do pritožbe, pritožbo napovedati; dolžnost napovedi pritožbe pa ne pomeni, da kršena pravica do pritožbe. Ker obdolženec pritožbe ni napovedal, je sodišče prve stopnje pravilno skladno z določbo drugega odstavka 368. člena ZKP štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe in je zato pravilno z izpodbijanim sklepom pritožbo obdolženca zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrglo.
Za zastopanje stranke pred sodiščem mora imeti odvetnik specialno pravdno pooblastilo, kar pomeni, da odvetnik v mejah pooblastil za stranko pred sodiščem opravlja posamezna pravdna dejanja. Iz predloženih okrožnic pa ne izhaja, da ima odvetnik tudi pooblastilo za zastopanje pooblastitelja pred sodiščem.
Oškodovanec, ki je vinjen in brez razloga nadleguje goste v lokalu in jih poziva k pretepu in pri tem odriva goste je sokriv za nastalo škodo, ki mu jo povzroči eden izmed gostov z udarcem z roko.