Neosvetljena stopnica, ki vodi v preddverje mrliške vežice, širine 3 metrov, na katero je postavljen podest za dovoz mrliškega vozička, širine 1 do 1,5 m, je nevarna stvar.
ZOR člen 192, 192/1, 200, 200/1, 200/2, 192, 192/1, 200, 200/1, 200/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - sokrivda
Toženčev udarec v tožnikov obraz ni bil neposredna reakcija na tožnikovo predhodno dejanje, saj je sledil šele po določenem času in je bila zato pretrgana vzročna zveza med zatrjevanim tožnikovim izzivanjem in toženčevim udarcem.
napoved pritožbe - sojenje v nenavzočnosti - skrajšani postopek
Obdolženec je bil na glavni obravnavi dne 9.6.1999 zaslišan. Z vabilom na to glavno obravnavo je bil obdolženec (skladno z določbo drugega odstavka 439. člena ZKP) poučen tudi o svojim pravicah, opozorjen, da se bo glavna obravnava opravila v njegovi nenavzočnosti, če bodo zato podani zakonski pogoji (člen 442/I ZKP) in tudi o tem, da se bo štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe, če najkasneje v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe pritožbe ne bo napovedal. Ta glavna obravnava je bila zaradi izvedbe novih dokazov preložena na 1.9.1999. Kot je to razvidno iz zapisnika s te glavne obravnave, je bil obdolženec seznanjen s preložitvijo glavne obravnave na 1.9.1999 ter se je odpovedal posebnemu vabilu. Zato so neutemeljene navedbe v pritožbi, da vabila za to glavno obravnavo obdolženec ni prejel. Obdolžencu je bilo tako vabilo na glavno obravnavo 1.9.1999 pravilno vročeno (obdolženec pa izostanka z glavne obravnave tudi ni opravičil) in ker je bil predtem že zaslišan, so bili izpolnjeni pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca. Sodišče prve stopnje je zato opravilo glavno obravnavo in dne 1.9.1999 izreklo sodbo. Po določbi prvega odstavka 368. člena ZKP morajo upravičenci do pritožbe, pritožbo napovedati; dolžnost napovedi pritožbe pa ne pomeni, da kršena pravica do pritožbe. Ker obdolženec pritožbe ni napovedal, je sodišče prve stopnje pravilno skladno z določbo drugega odstavka 368. člena ZKP štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe in je zato pravilno z izpodbijanim sklepom pritožbo obdolženca zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrglo.
Izročitelj ima pravico zahtevati, da mu potomec ali posvojenec vrne, kar je dobil z izročitvijo in razdelitvijo, če ta zagreši proti njemu veliko nehvaležnost, slednjo okoliščino pa se ugotavlja in presoja po pravnih pravilih 948. paragrafa ODZ.
Mnenje izvedenca, ki ga je stranka sama pridobila pred pravdo, ni mogoče upoštevati kot mnenje izvedenca po določbah ZPP, če nasprotna stranka s tem mnenjem kot listinskim dokazom ne soglaša.
ZOR člen 198, 200, 198, 200. URS člen 35, 39, 35, 39.
gmotna škoda - negmotna škoda - odgovornost pravne osebe
Razžalitev oz. žalitev je pravni standard in je potrebno presojati, ali je zapis žaljiv za povprečnega bralca. Pri tem je pomembno tudi za kakšno zvrst pisanja gre in ali so vsebina zapisa trditve ali vrednost ocene, pri slednjih namreč ni mogoče dokazovati resničnosti, hkrati pa je prav zato pri povprečnem bralcu v odnosu do njih pričakovati določeno rezervo. Pravna oseba sama po sebi ni deliktno sposobna, pač pa odgovarja za ravnanje svojih delavcev, ki odgovarjajo po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti.
Banka - tožena stranka je bila dolžna tožniku - kot varčevalcu izplačati devizno depozitno vlogo, katero je zahteval pred uveljavitvijo Zakona o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog. Razpolaganje s svojim saldom na računu tožniku, ob zahtevi za izplačilo, ni bilo omogočeno, zaradi česar se pojavi vprašanje plačilne - izplačilne zamude tožene stranke in s tem utemeljeno tudi vprašanje plačila zahtevanih zamudnih obresti (277. člen v zvezi s 324. členom ZOR).
Zoper sklenjeno sodno poravnavo ni dovoljeno vložiti pritožbe, temveč jo udeleženci lahko izpodbijajo le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, to je v pravdnem postopku (392. in 393. člen Zakona o pravdnem postopku).
ZZZDR člen 77, 78, 77, 78. ZPP člen 410, 410/1, 410, 410/1.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - varstvo, vzgoja in preživljanje otroka
Ko sodišče odloča o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok, mora pri odločitvi upoštevati tudi mnenje mladoletnega otroka (petnajstletne hčere pravdnih strank).
ZOR člen 154, 154/1, 178, 178/4, 154, 154/1, 178, 178/4.
vzročna zveza - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Dejanje tretjega - neznanega voznika ne more imeti vpliva na odškodninsko obveznost povzročitelja škode do oškdovanca. Ne glede na to pa dejanje neznanega voznika, ki zgoj preusmeri pozornost povzročitelja, ne zmanjšuje njegove odgovornosti.
Ker ravnanje toženke ni bilo nedopustno in z njenim ravnanjem ni bil prizadet ugled direktorja družbe, slednji ne more s tožbo uspešno zahtevati izključitev toženke kot družbenice iz družbe.
Po določbi 3. odstavka 82. člena ZIZ mora sodišče o času in kraju rubeža obvestiti upnika. Če se upnik rubeža ne udeleži, sodišče izvršbo ustavi, v obvestilu o rubežu opozori izvršitelj upnika na posledice, če se rubeža ne udeleži. Udeležba upnika na rubežu je tedaj potrebna, v posledici tega pa so potrebni tudi stroški, ki so upniku v zvezi s tem nastali.
Ker je pritožnica pred odločanjem sodišča druge stopnje umaknila pritožbo, ko je bil spis že predložen pritožbenemu sodišču, je le-to s sklepom odločilo, da se umik pritožbe sprejme.
ZIP člen 55a, 55a/2, 55a, 55a/2. ZIZ člen 41, 41/3, 58, 58/4, 41, 41/3, 58, 58/4.
krajevna pristojnost
Upnik lahko v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po dogovoru o krajevni pristojnosti. V takšnem primeru se sodišče prve stopnje izreče za krajevno nepristojno in odstopi zadevo krajevno pristojnemu sodišču.
Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je obtoženčevo pripravljenost za zdravljenje odvisnosti od mamil ocenilo kot tako tehtno olajševalno okoliščino, da mu je izreklo pogojno obsodbo, saj je prezrlo, da je enako pripravljenost izražal že ob dveh prejšnjih obsodbah za istovrstna kazniva dejanja, ki jih je storil zaradi pridobivanja sredstev za nakup mamil. Višje sodišče je zato ugodilo pritožbi državne tožilke ter namesto pogojne obsodbe izreklo obtožencu zaporno kazen.
Pravica uživanja prejšnjega lastnika nezazidanega stavbnega zemljišča po 38. in 39. členu Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč je ovira za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi po 3. odst. 145. člena ZIKS.