Zagovor obdolženca, ki dejanje zanika, ni izpodbit z izpovedbami prič - policistov in ugotovitvami pri ogledu kraja kaznivega dejanja ter uradnim zaznamkom o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja. Res je sicer, da iz kazenske ovadbe in prilog izhaja, da naj bi obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje. Vendar pa nobena izmed v postopku zaslišanih prič (policistov, obdolženčeve izvenzakonske partnerke ter priče M.M.) kritičnega dne ni videla obdolženca kuriti vejevja na njegovem travniku. Iz izpovedi zaslišanih policistov izhaja, da njihove izpovedbe o tem, da je obdolženec kritičnega dne kuril na svojem travniku, temeljijo na razgovorih, ki so jih opravili z vaščani, kateri pa želijo ostati anonimni. Ob tem, da je tudi obdolženčeva izvenzakonska partnerka ob svojem zaslišanju na glavni obravnavi izrecno zanikala, da bi policistom dejala, da je kuril obdolženec, je pritrditi navedbam v pritožbi, da sodišče prve stopnje ni imelo nikakršnih dokazov za ugotovitev, da je ogenj zakuril prav obdolženec. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje na podlagi drugačne presoje že ugotovljenih dejstev (peti odstavek 392. člena ZKP) izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolženca oprostilo obtožbe.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20991
KZ člen 256, 256/3, 256, 256/3. ZKP člen 358, 358-3, 373, 373/1, 358, 358-3, 373, 373/1.
ponarejanje listine - predrugačenje tuje potne listine - pravilno ugotovljeno dejansko stanje - storitev - oprostitev
Sodišče prve stopnje, ki je obdolženca oprostilo storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin po čl. 256/III KZ, ni bilo dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati motiva za storitev kaznivega dejanja, tedaj s poizvedbami pri obmejnih organih evropskih držav ugotoviti, ali je bila obdolžencu v potno listino odtisnjena štampiljka z označbo "nezaželjena oseba". Ker je bilo med postopkom dokazano, da je obdolženec takšno potno listino dalj časa nemoteno uporabljal, čeprav bi lahko uporabil za prehod meje tudi osebno izkaznico ter ves čas zatrjeval, da mu vzrok, zakaj sta bila lista iztrgana ni poznan ter je policist, ki je to dejstvo opazil potrdil, da je bil obdolženec ob tem presenečen, je sodišče druge stopnje pritožbo tožilca zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSC00692
ZSlaR člen 16, 16. ZPP člen 333, 333/3, 338, 338/3, 333, 333/3, 338, 338/3. ZOR člen 376, 376.
škoda - zastaranje odškodninske terjatve - pobotni ugovor
Dela, s katerimi je bila tožeči stranki povzročena škoda, predstavljajo enoten projekt oz. enkratno, a trajajoče dejanje. Šele ko je tako dejanje v celoti zaključeno, začne teči zastaranje odškodninskih zahtevkov v zvezi z dejanjem. Tudi za uveljavitev pobotnega ugovora se zahteva, da stranka navede dejstva in ponudi dokaze za utemeljitev protiterjatve.
Pravica uživanja prejšnjega lastnika nezazidanega stavbnega zemljišča po 38. in 39. členu Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč je ovira za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi po 3. odst. 145. člena ZIKS.
ZOR člen 143, 143/2. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti A0-95 člen 2. ZOZP člen 6, 6/1, 17.
pogodba o zavarovanju odgovornosti za škodo - zavarovanje lastnika motornega vozila - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine - pravica do odškodnine - kdo nima pravice do odškodnine - splošni pogoji - ničnost določil splošnih pogojev
Določbo splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (A0-95), s katero so iz zavarovalnega kritja izključeni zahtevki zavarovanca, lastnika, solastnika in skupnega lastnika vozila, s katerim je bila povzročena škoda, je treba presojati ob hkratni uporabi določb takrat veljavnega Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu, ki v 17. členu iz zavarovalnega kritja primarno izključuje voznika vozila s katerim je bila povzročena škoda in ne zavarovanca, kot to izhaja iz splošnih pogojev. Tako je, po oceni pritožbenega sodišča, potrebno v konkretnem primeru ugotavljati, kdo je dejanski lastnik vozila, ki pa ni nujno obenem zavarovatelj - torej oseba na katere ime je bilo sklenjeno zavarovanje, kot je to štelo prvostopno sodišče.
Ker je objektivna kumulacija izvršilnih sredstev dovoljena, je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z ZIZ, ko je dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Dolžnik se mora zavedati, da je sodišče v tej zadevi o utemeljenosti predloga za izvršbo že odločilo s sklepom o izvršbi (44. čl. ZIZ), ki je postal pravnomočen. Zato dolžnik s pritožbo proti obravnavanemu sklepu ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki preprečujejo izvršbo (55. čl. ZIZ), pač pa le ugovore proti novemu izvršilnemu sredstvu. Navedbe dolžnika o dvomu glede očetovstva in nezaposlenosti torej ne morejo vplivati na drugačno odločitev sodišča.
Ker je tožena stranka dokazala, da je kritičnega dne smučarska proga, na kateri se je poškodoval tožnik, bila ustrezno zaprta, je tožnik sam kriv za nastalo škodo.
Dolžnik ne zatrjuje niti ne dokazuje nobenega od ugovornih razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zato mora izpolniti svojo obveznost po izvršilnem naslovu.
Če so si razlogi v sodbi med seboj v nasprotju ali jih sploh ni ter ima sodba zato takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ter je bilo takšno sodbo potrebno razveljaviti in zadevo vrniti v novo odločanje.
Neosvetljena stopnica, ki vodi v preddverje mrliške vežice, širine 3 metrov, na katero je postavljen podest za dovoz mrliškega vozička, širine 1 do 1,5 m, je nevarna stvar.
Zoper sklenjeno sodno poravnavo ni dovoljeno vložiti pritožbe, temveč jo udeleženci lahko izpodbijajo le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, to je v pravdnem postopku (392. in 393. člen Zakona o pravdnem postopku).
Po določbi 3. odstavka 82. člena ZIZ mora sodišče o času in kraju rubeža obvestiti upnika. Če se upnik rubeža ne udeleži, sodišče izvršbo ustavi, v obvestilu o rubežu opozori izvršitelj upnika na posledice, če se rubeža ne udeleži. Udeležba upnika na rubežu je tedaj potrebna, v posledici tega pa so potrebni tudi stroški, ki so upniku v zvezi s tem nastali.
ZPP (1977) člen 138, 138/1, 138, 138/1. ZIZ člen 82, 82/3, 82, 82/3.
ustavitev izvršbe - neudeležba upnika na rubežu - pooblaščenec
Sodišče prve stopnje je upnika o odrejenem rubežu v skladu z določbami ZPP (1977) pravilno in pravočasno obvestilo preko njegove pooblaščenke. Ker se upnik rubeža ni udeležil je sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 82. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju izvršbo pravilno ustavilo.