CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSC00692
ZSlaR člen 16, 16. ZPP člen 333, 333/3, 338, 338/3, 333, 333/3, 338, 338/3. ZOR člen 376, 376.
škoda - zastaranje odškodninske terjatve - pobotni ugovor
Dela, s katerimi je bila tožeči stranki povzročena škoda, predstavljajo enoten projekt oz. enkratno, a trajajoče dejanje. Šele ko je tako dejanje v celoti zaključeno, začne teči zastaranje odškodninskih zahtevkov v zvezi z dejanjem. Tudi za uveljavitev pobotnega ugovora se zahteva, da stranka navede dejstva in ponudi dokaze za utemeljitev protiterjatve.
Le s trditvijo, da je tretja živela z dolžnikom v izvenzakonski in zakonski skupnosti in da sta dogradila hišo, ki sta jo skupaj do tretje gradbene faze zgradila dolžnik in upnica in nekaj priloženimi računi o izdatkih za hišo, ki pa ne glasijo na njeno ime, tretja ni verjetno izkazala, da bi imela na hiši, kot predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo.
Mnenje izvedenca, ki ga je stranka sama pridobila pred pravdo, ni mogoče upoštevati kot mnenje izvedenca po določbah ZPP, če nasprotna stranka s tem mnenjem kot listinskim dokazom ne soglaša.
pogodba o delu - odškodninska odgovornost - delovno razmerje
Razmerje med tožnikom in tožencem je imelo, ob dejstvu, da sta se za vsako vožnjo s tovornjakom dogovarjala sproti, znake pogodbe o delu (600. člen ZOR in naslednji) in ne delovnega razmerja (po določbah Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (v nadaljevanju ZTPDR)), kot je to zmotno zaključilo prvostopno sodišče. Zaradi navedenega je tudi morebitno odškodninsko odgovornost toženca, kot izvajalca del, potrebno presojati po splošnih določbah o odškodninski odgovornosti (154. člen ZOR in naslednji) in ne po določbah ZTPDR.
Šteje se, da je bil zasebni tožilec na gl. obravnavo v redu povabljen tudi v primeru, ko je vabilo prevzel odvetnik, s katerim ima pooblaščenec zasebnega tožilca skupno pisarno in med njima velja dogovor oz. medsebojna privolitev, da sprejemata sodna pisana drug namesto drugega.
Za popolno ugotovitev dejanskega stanja je potrebno opraviti še soočenje oporočnih prič, ker se njeni izpovedi razlikujeta o bistvenih okoliščinah podpisovanja pisne oporoke pred pričami, te okoliščine pa so bistvene za presojo, ali so bile v konkretnem primeru upoštevane zahteve obličnosti, ki jih predpisuje Zakon o dedovanju za to vrsto oporoke.
V postopku zaradi motenja posesti je treba dejstvo posesti presojati po prvem (motilnem) dejanju in ne šele po dejanju, ki je sledilo čez pol leta. Jesensko rigolanje vinograda je že lahko bilo motilno, ne pa šele pomladansko sajenje trt. Dejansko oblast nad stvarjo je torej tožena stranka pridobila z rigolanjem.
Dogovora pravdnih strank, ki je po dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje vseboval tako predmet kot ceno, rok plačila, plačilo avansa, izročitev nezasedenega dela nepremičnine v posest zaradi izvedbe temeljite adaptacije, nikakor ni mogoče opredeliti drugače kot ustno sklenitev kupoprodajne pogodbe, saj so se stranke ne le zedinile o bistvenih sestavinah pogodbe (člen 26 ZOR), pač pa do pričetka spora v pretežnem delu tudi že izpolnile iz nje nastale obveznosti (plačilo avansa ter izročitev v posest razpoložljivih prostorov ter zemljišč zaradi izvedbe adaptacije). Zaradi tega, ker ni bila (še) pogodba sklenjena v pisni obliki, pa ji tudi ni mogoče odrekati veljavnosti (člen 73 ZOR) oziroma dejstvo, da stranke, ki so po ugotovitvah prvostopnega sodišča želele skleniti pogodbo še v pisni obliki, tega niso storile iz razloga, ker zapuščinski postopek, kjer sta nastopala toženca kot dediča, še ni bil končan (zaradi česar podatki o lastništvu nepremičnine še niso bili zanesljivo znani, prav tako pa ni bil možen zemljiškoknjižni prepis nepremičnine na ime obeh tožencev in posledično na tožničino ime), ne more sklenjeni pogodbi podeliti naravo zgolj predpogodbe po členu 45 ZOR. Da ni moglo iti zgolj za predpogodbo, ki je bila po prvostopnem sodišču v celoti izpolnjena, pa kaže tudi dejstvo, da med pravdnima strankama nesporno ni bila sklenjena še ena, torej glavna pogodba, saj se, kot pravilno opozarjata pritožnika, predpogodba lahko realizira le tako, da se sklene druga, glavna pogodba (prvi odstavek 45. člena ZOR).
Pritožnika imata tudi prav, da nedokončanost zapuščinskega postopka ni pravni razlog, ki bi lahko preprečil veljavno sklenitev kupoprodajne pogodbe, saj lastninska upravičenja zapustnika preidejo na dediče že z njegovo smrtjo, poleg tega sta toženca v obravnavanem primeru podedovala prav toliko, kolikor sta prodala tožnici. Sicer pa tudi iz zapuščinskega spisa Občinskega sodišča I v Ljubljani, opr.
št. I D 287/83 izhaja, da je bilo v času prodaje popolnoma jasno, kolikšen del nepremičnine bosta toženca v naravi dedovala.
Ob dejstvu razveze pogodbe se pritožbenemu sodišču ni potrebno ukvarjati s pritožbenim ugovorom, da do razveze predpogodbe (pogodbe) ni prišlo sporazumno, ker končno za obravnavano zadevo ni bistveno, ali je bila pogodba sporazumno razvezana ali pa jo je katera od strank razdrla, pač pa je v zvezi z odškodninskimi tožbenimi zahtevki oziroma terjatvami pravdnih strank za obravnavani primer pomembno to, da prvostopno sodišče pravilno ugotovi, katera od strank je povzročila (dokončno) neizpolnitev pogodbe.
Oškodovanec, ki je vinjen in brez razloga nadleguje goste v lokalu in jih poziva k pretepu in pri tem odriva goste je sokriv za nastalo škodo, ki mu jo povzroči eden izmed gostov z udarcem z roko.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20995
KZ člen 212, 212/1-1, 212, 212/1-1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kazenska odgovornost - prištevnost - storitev - velika tatvina
Oba pritožnika utemeljeno uveljavljata, da sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni pravilno in popolno ugotovilo. Glede prvega obtoženca pritožbi priloženi zdravniški izvid o hudi duševni bolezni vzbuja pomisleke glede obtoženčeve prištevnosti, zagovornica drugega obtoženca pa utemeljeno graja ugotovitve sodišča prve stopnje, da je lahko obtoženec "v hipu" odvil z novega osebnega avtomobila oba odbijača, hladilnik in dve elektronski napravi, saj so za takšna opravila potrebni čas in specialno orodje, česar pa obtoženec ni imel. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
predhodno vprašanje - prekinitev postopka - dejansko stanje
Prejudicirana je le tista sodba kazenskega sodišča, ki odloča o nekem vprašanju, ki je prejudicialno za civilnega sodnika. To pa je le takrat, kadar je kaznivo dejanje sestavina civilnopravnega dejanskega stanja.
Ker je tožena stranka dokazala, da je kritičnega dne smučarska proga, na kateri se je poškodoval tožnik, bila ustrezno zaprta, je tožnik sam kriv za nastalo škodo.
Ker je objektivna kumulacija izvršilnih sredstev dovoljena, je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z ZIZ, ko je dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Dolžnik se mora zavedati, da je sodišče v tej zadevi o utemeljenosti predloga za izvršbo že odločilo s sklepom o izvršbi (44. čl. ZIZ), ki je postal pravnomočen. Zato dolžnik s pritožbo proti obravnavanemu sklepu ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki preprečujejo izvršbo (55. čl. ZIZ), pač pa le ugovore proti novemu izvršilnemu sredstvu. Navedbe dolžnika o dvomu glede očetovstva in nezaposlenosti torej ne morejo vplivati na drugačno odločitev sodišča.
Banka - tožena stranka je bila dolžna tožniku - kot varčevalcu izplačati devizno depozitno vlogo, katero je zahteval pred uveljavitvijo Zakona o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog. Razpolaganje s svojim saldom na računu tožniku, ob zahtevi za izplačilo, ni bilo omogočeno, zaradi česar se pojavi vprašanje plačilne - izplačilne zamude tožene stranke in s tem utemeljeno tudi vprašanje plačila zahtevanih zamudnih obresti (277. člen v zvezi s 324. členom ZOR).
Za zastopanje stranke pred sodiščem mora imeti odvetnik specialno pravdno pooblastilo, kar pomeni, da odvetnik v mejah pooblastil za stranko pred sodiščem opravlja posamezna pravdna dejanja. Iz predloženih okrožnic pa ne izhaja, da ima odvetnik tudi pooblastilo za zastopanje pooblastitelja pred sodiščem.
ZOR člen 154, 154/1, 178, 178/4, 154, 154/1, 178, 178/4.
vzročna zveza - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Dejanje tretjega - neznanega voznika ne more imeti vpliva na odškodninsko obveznost povzročitelja škode do oškdovanca. Ne glede na to pa dejanje neznanega voznika, ki zgoj preusmeri pozornost povzročitelja, ne zmanjšuje njegove odgovornosti.