sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika - prenehanje terjatve - plačilo
V ugovoru ostaja sporno, ali je dolžnik s plačilom prispevkov in dohodnine izpolnil celotno svojo obveznost do upnice, ki izhaja iz izvršilnega naslova in po katerem je dolžnik dolžan upnici izplačati odpravnino v znesku 2.749.700,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.4.1996 dalje do plačila. Izvršilno sodišče je pri odločanju o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova na izvršilni naslov vezano. Zato dolžnik s plačilom dohodnine in prispevkov v skupnem znesku 1.767.416,40 SIT svoje obveznosti do upnice ni izpolnil tako, kot to izhaja iz izvršilnega naslova.
Če delodajalec - samostojni podjetnik delavcu nezakonito odpove delovno razmerje zaradi disciplinskih kršitev in ne odloči o ugovoru delavca, lahko traja delovno razmerje delavki največ do dne, ko je delodajalec izbrisan iz registra samostojnih podjetnikov posameznikov, ker 1. odst. 125. člena ZDR določa, da lahko delodajalec pisno odpove delovno razmerje delavcu zaradi prenehanja obratovalnice.
ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6. ZIZ člen 24, 25, 55, 55/1, 55/1-12, 24, 25, 55, 55/1, 55/1-12.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - utemeljen ugovor dolžnika - prehod obveznosti - izvršba proti družbeniku
Določba 6. odst. 580. člena ZGD ne določa preoblikovanja neusklajenih družb v družbe z neomejeno odgovornostjo. Zato se dolžnik v tem izvršinem postopku utemeljeno sklicuje na to, da obveznost iz izvršilnega naslova ni prešla nanj. Upnik za izterjavo svoje terjatve zoper tega dolžnika svojemu predlogu za izvršbo ni predložil niti javne niti po zakonu overjene listine, ki bi dokazovala prehod obveznosti na novega dolžnika. Prav tako pa v konkretnem primeru tudi ni pogojev za uporabo določbe 25. člena ZIZ, saj izvršilni naslov za izterjavo v tem postopku uveljavljane terjave ni bil izdan proti družbi z neomejeno odgovornostjo ali komanditni družbi.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je zavrglo odgovor na tožbo tožene stranke, ker ta v določenem roku ni vložila zadostnega števila izvodov vloge (5. odst. 108. čl. ZPP), nato pa izdalo zamudni sklep v pravdi zaradi motenja posesti.
ZPP (1977) člen 282. ZZK člen 101, 102. ZDP člen 14.
izbrisna tožba - procesne predpostavke - predhodni postopek
Predhodni postopek po čl. 14 Zakona o državnem pravobranilstvu ni absolutna procesna predpostavka, določena v procesnem zakonu, ki bi bila ovira za vložitev izbrisne tožbe zoper stranko, ki jo po zakonu zastopa državno pravobranilstvo.
Do zahtevka na prepoved kršenja ni upravičen le imetnik pravice, ampak tudi že zgolj prijavitelj. Ta je v principu upravičen tudi do sodnega varstva preko začasnih odredb po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Če predlaga izdajo začasne odredbe oseba, katere pravica je še v fazi prijave in torej preverjanja predpostavk zanjo, mora verjetnost pridobitve pravice izkazati.
ZIZ člen 34, 34/3, 140, 140/1, 145, 34, 34/3, 140, 140/1, 145. ZPP člen 108, 108/4, 108, 108/4.
izvršba na denarna sredstva na računih dolžnika pri banki - podatki o računu - navedba računa - nepopolna vloga - sprememba sredstva izvršbe - objektivna kumulacija izvršilnih sredstev
Upnik kljub ponovnemu pozivu sodišču ni sporočil podatkov o dolžnikovem računu, ki bi omogočili opravljanje izvršbe s predlaganim izvršilnim sredstvom, zato je sodišče prve stopnje pravilno ustavilo izvršbo. Upnikov predlog za izvršbo z novim izvršilnim sredstvom - rubežem in prodajo premičnin - je prepozen, saj ga je upnik predlagal po koncu izvršilnega postopka (prim. 3. odst. 34. čl. ZIZ).
Če je delavec zaradi izjave direktorja v dobri veri, da lahko koristi letni dopust, je taka odsotnost upravičena, čeprav delavec ne zaprosi za dopust po pravilih delodajalca za odobravanje dopusta.
KZ člen 133, 133/1, 133, 133/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11.
prekoračitev obtožbe
Po oceni pritožbenega sodišča je podana v pritožbi zagovornika uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj je sodišče prve stopnje s tem, ko je nekritično sledilo obtožbi oškodovanke kot tožilke, prekoračilo obtožbo.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20962
KZ člen 55, 55/1, 55, 55/1. ZKP člen 390, 390.
preklic pogojne obsodbe - rok - umik pritožbe
Pritožbo okrožnega državnega tožilca je pritožbeno sodišče zavrglo kot nedovoljeno, ker jo je višji državni tožilec umaknil.
Izpodbijano sodbo pa je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti spremenilo v zvezi s preklicom prej izrečene pogojne obsodbe zato, ker je bilo kaznivo dejanje, za katerega je obtoženec obravnavan v izpodbijani sodbi, storjeno pred izrekom preizkusne dobe, pogojna obsodba pa je bila preklicana po poteku preizkusne dobe, čeprav dopolnilni rok enega leta iz 1. odst. 55. čl. KZ ne pride v poštev, saj bi bila pogojna obsodba lahko preklicana le v preizkusni dobi.
Procesna predpostavka za dopustnost izvršbe je tudi formalna pravilnost in vsebina predloga za izvršbo. Po 1. odst. 40. člena ZIZ mora tako predlog za izvršbo med drugim vsebovati tudi podatke o predmetu izvršbe, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi. Iz žiga na predlogu za izvršbo (l. št. 1) sicer res izhaja, da se predlog za izvršbo z dne 11.11.1997 glede podatkov o nepremičnini, katere prodajo je upnik predlagal, ujema z zemljiškoknjižnim stanjem, vendar je zraven uradni zaznamek, "Glej C list ZK izpiska". Če bi sodišče prve stopnje v izpisek vpogledalo, bi videlo, da zemljiško knjižno telo (z.k.) ni razdeljeno na z.k. telo I in z.k. telo II in da zato upnik ne more predlagati rubeža le na z.k. telesu II, ampak le na celotnem vložku 1254, k.o. M... Ob smiselni uporabi 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom je bil torej predlog za izvršbo ob vložitvi formalno nepopoln, zato bi ga moralo sodišče prve stopnje upnici vrniti v popravo (108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 1. odst. 40. člena ZIZ). Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje preuranjeno dovolilo izvršbo, zato v posledici tudi ni bilo pogojev za njeno ustavitev.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - zavestna malomarnost
Obtoženec je ravnal z zavestno malomarnostjo kajti med vožnjo na delo se je ustavil v gostilni in popival ter se zavedal, da zaradi vinjenosti lahko povzroči prometno nesrečo, pa je lahkomiselno mislil, da do tega ne bo prišlo.
Prvostopenjsko sodišče je navedlo številne indice, ki tvorijo zaključen krog, da je eden od obdolžencev bil utemeljeno spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja pomoči k nadaljevanemu kaznivemu dejanju goljufije po določilu čl. 217/I KZ v zvezi s čl. 27 KZ. Kot nesorazmeren varnostni ukrep pa je pritožbeno sodišče ocenilo izrek odvzema osebnega vozila znamke Audi, s katerim je obdlženec, ki je bil pomočnik, prevažal predmete, pridobljene s kaznivim dejanjem goljufije, kjer je storil prvi obdolženec.
zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - nasilništvo - kršitev pravice do obrambe
O kršitvi pravice do obrambe v pritožbi nakazani smeri ne more biti govora. Sodišče prve stopnje je izpovedbe obdolženčevih mladoletnih otrok iz preiskave na glavni obravnavi prebralo v soglasju s strankama (l.štev.218), otrok pa ni neposredno zaslišalo, ker tako zaslišanje na glavni obravnavi glede na določbo petega odstavka 331.člena ZKP ni dopustno. Gre namreč za osebe, ki so takrat bile mlajše od 15 let in so bile žrtve enega od kaznivih dejanj iz tretjega odstavka 65.člena istega zakona, to je kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 201.člena KZ.
Za soavtorstvo gre le tedaj, če je soavtorstvo obstajalo v trenutku mega nastajanja avtorskega dela (zaradi česar je stvaritev tako nedeljiva celota, da noben avtor ne more izstopati). Ne gre pa za soavtorstvo, če vsak avtor deluje zase ali če je stvaritev enega navdihnila drugega k stvaritvi (kot je to bilo tudi v konkretnem primeru, ko sta avtorja samostojno ustvarila berila, in to kot rokopise, še brez likovne opreme oz. ilustracij, in so likovniki oz. ilustratorji naknadno poskrbeli za likovno podobo oz. ilustracije beril.
Dolžnik v predlogu za nasprotno izvršbo ni uveljavljal nobenega od taksativno naštetih razlogov iz 1. odst. 67. čl. ZIZ. Glede na takšno stanje stvari bi moralo sodišče prve stopnje predlog za nasprotno izvršbo zavrniti, ne da bi ga sploh vročalo upniku, zato tudi opustitev oprave naroka in ostale kršitve postopka niso mogle vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve.
ZGD člen 362, 362/1, 364, 364/1, 362, 362/1, 364, 364/1. ZPP člen 181, 182/2, 274, 274/1, 181, 182/2, 274, 274/1.
ničnost sklepov skupščine - pravni interes
Ker je tožena stranka pred zaključkom glavne obravnave razveljavila vse sklepe skupščine, glede katerih tožeča stranka zahteva, naj se ugotovi njihova ničnost, je s tem vzpostavila pravno pravilno stanje.
Z razveljavitvijo skupčinskih sklepov je pravni interes tožeče stranke za ugotovitev njihove ničnosti odpadel.
S postavitvijo izvedenca med državo (sodiščem) in izvedencem ni sklenjena pogodba o delu. Gre za posebno razmerje, ki nastane v pravdnem postopku in se o njem tudi odloča v tem postopku. Zato tožbeni zahtevek na plačilo izvedenine ne more biti utemeljen. Če sodišče pri odločanju o nagradi in stroških za izvedensko delo ne postopa po določbah ZPP, pa lahko nastane odškodninska odgovornost države.
ZASP v 1. odst. 78. čl. postavlja pravilo, da pridobitelj, na katerega je bila prenesena materialna avtorska pravica, ne sme brez dovoljena avtorja prenesti te pravice naprej na tretje osebe. Če to stori, sta do avtorja oba v zavezi: sopogodbenik in tretji.
Sopogodbenik po načelih odškodninskega prava, pridobitelj pa po načelu "nemo plus iuris tansferre potest, quam ipse habet".