ZPP (1977) člen 223, 354, 354/2, 365, 365/2, 367, 374, 380, 380/1. SKPG-93 člen 44, 44/1, 44/1-1, 44/2, 44/2-1- ZST člen 27, 29, 30.
regres za letni dopust
Ker je bil tožnik upravičen v letu 1995 do tretjine celotnega dopusta zaradi upokojitve v istem letu, je po 2. odst. 1. točke 44. člena SKPG (Ur.l. RS št. 39/93, 23/94) pridobil tudi pravico do ene tretjine regresa za letni dopust.
Po 1. odst. 1. točke 44. člena SKPG-93 regres zapade v plačilo do konca meseca julija tekočega leta, zato se pri odmeri regresa upošteva podatek o takrat znani povprečni plači v gospodarstvu (julij 1995), ne pa podatek o plači za december 1994 (delavec se je upokojil v januarju 1995). Zamudne obresti pričnejo teči šele s 1.8.1995, ne pa 12.1.1995, ko je delavcu prenehalo delovno razmerje zaradi upokojitve.
ZOR člen 16, 154, 154/1, 158, 16, 154, 154/1, 158.
odškodninska odgovornost - nedopustno ravnanje
Pravno varovanemu interesu tožečih strank, da opravljata določeno dejavnost stoji nasproti javni interes, ki je v tem, da je javnost obveščena o vseh vidikih te dejavnosti, tudi njenih rizikih, kar je lahko vsebina kritike, ki je objavljena v častniku, zato takšna kritika ne predstavlja nedopustnega dejanja, če ima utemeljeno podlago.
Ker za svoje trditve dolžnik ni predložil nobenega dokaza (npr. listine) niti ni navedel, zakaj jih ne more predložiti, je prvostopno sodišče ugovor dolžnika pravilno štelo za neutemljenega.
Po ZASP se za izdajo začasne odredbe zahteva le en pogoj: verjetnost kršitve izključne pravice, ki pa obsega štiri podpogoje: verjetnost obstoja avtorske pravice, verjetnost obstoja izključne pravice, verjetnost imetništva te pravice po predlagatelju (začasne odredbe) in verjetnost kršitve.
Individualnost se kaže in presoja glede na samo delo (vrsto, vsebino, izrazno moč fotografije oz. vsebino, sporočilo izražene misli), ne pa nujno (samo) glede na obliko dela (kombinacijo neke (vsakršne) fotografije in neke (vsakršne) s strani drugih že izražene misli).
Izvedenec da svoj izvid in mnenje praviloma ustno na glavni obravnavi, sodišče pa lahko odloči, naj da tudi pisni izvid in mnenje. Če stranka v postopku na prvi stopnji ni predložila drugačnega izvedenskega mnenja in (ali) predlagala drugega izvedenca, ampak je to storila šele v pritožbi, ne da bi izkazala, da tega brez svoje krivde ni mogla storiti že do konca glavne obravnave, pritožbeno sodišče takih novih dokazov ne more obravnavati.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20962
KZ člen 55, 55/1, 55, 55/1. ZKP člen 390, 390.
preklic pogojne obsodbe - rok - umik pritožbe
Pritožbo okrožnega državnega tožilca je pritožbeno sodišče zavrglo kot nedovoljeno, ker jo je višji državni tožilec umaknil.
Izpodbijano sodbo pa je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti spremenilo v zvezi s preklicom prej izrečene pogojne obsodbe zato, ker je bilo kaznivo dejanje, za katerega je obtoženec obravnavan v izpodbijani sodbi, storjeno pred izrekom preizkusne dobe, pogojna obsodba pa je bila preklicana po poteku preizkusne dobe, čeprav dopolnilni rok enega leta iz 1. odst. 55. čl. KZ ne pride v poštev, saj bi bila pogojna obsodba lahko preklicana le v preizkusni dobi.
Če tožena stranka v času pravdnega postopka razveljavi svoj sklep o razporeditvi (kar je po analogiji mogoče šteti kot pripoznavo zahtevka), je tožnik upravičen do povračila stroškov postopka.
S to razveljavitvijo so naknadno odpadle tudi predpostavke za izpodbijanje sklepa o začasni razporeditvi, zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožbo zavrglo.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Dolžnik ne uveljavlja nobenega razloga, ki bi preprečeval izvršbo v smislu 1. odst. 55. čl. ZIZ, temveč navaja ugovore, ki bi jih moral uveljavljati že v postopku, ki je pripeljal do izdaje izvršilnega naslova. V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi pravnomočne sodne odločbe, takih ugovorov ne more več uspešno uveljavljati.
Dolžnik v predlogu za nasprotno izvršbo ni uveljavljal nobenega od taksativno naštetih razlogov iz 1. odst. 67. čl. ZIZ. Glede na takšno stanje stvari bi moralo sodišče prve stopnje predlog za nasprotno izvršbo zavrniti, ne da bi ga sploh vročalo upniku, zato tudi opustitev oprave naroka in ostale kršitve postopka niso mogle vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve.
S plačilom zneska dogovorjenega v poravnavi, glede bodoče materialne škode, je zavezanec izpolnil svojo odškodninsko obveznost za vso bodočo materialno škodo, ki sta jo stranki lahko predvideli ob sklenitvi poravnave.
ZPP (1977) člen 113, 113/1, 113, 113/1. ZIZ člen 9, 9/3, 9, 9/3.
prepozen ugovor
V skladu s 1. odst. 113. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ je ugovor pravočasen, če je izročen pristojnemu sodišču, preden rok za vložitev ugovora izteče, v kolikor pa je poslan po pošti priporočeno ali brzojavno, pa se v skladu z 2. odst. citiranega določila šteje dan oddaje ugovora na pošto za dan izročitve sodišču. Ker je rok za ugovor iztekel 28.5.1999, iz pisemske ovojnice na l. št. 8 (R 9325) pa je razvidno, da je dolžnik ugovor poslal 29.8.1999, je tako dolžnikov ugovor vložen prepozno, ne glede na to, da ga dolžnik napisal v ugovornem roku. Do drugačne odločitve pa ne morejo pripeljati tudi razlogi (odsotnost) za zamudo ugovornega roka, ker je ugovorni rok zakonski in nepodaljšljiv rok, katerega zamuda ima za posledico izgubo pravice do vložitve ugovora. Zato se pri odločanju o pravočasnosti ugovora razlogi za zamudo ne morejo upoštevati.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor
Ugovor zoper sklep o izvršbi mora dolžnik v skladu z 2. odst. 53. člena ZIZ obrazložiti. Tako mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Vendar pa je dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi izvršilnega naslova, pri navajanju dejstev omejen na tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteta v 1. odst. 55. člena ZIZ. Iz vsebine dolžnikovega ugovora izhaja, da z upnikom še nista sklenila izvensodne poravnave glede plačila obveznosti po pravnomočni sodni odločbi, saj sta šele v fazi dogovarjanja. Sodišče druge stopnje zato zaključuje, da dolžnik v ugovoru ni navedel dejstev, iz katerih bi izhajalo, da je upnikova terjatev prenehala na podlagi (že) sklenjene izvensodne poravnave (8. točka 1. odst. 55. člena ZIZ).
Sodišče prve stopnje je štelo, da je dolžnica vložila obrazložen ugovor, zato je sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba razveljavilo in odločilo, da bo o upnikovem zahtevku odločeno v pravdnem postopku. Na upnikovo pritožbo je pritožbeno sodišče štelo, da ugovor ni obrazložen, zato je ta sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in dolžničin ugovor zavrnilo.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika - prenehanje terjatve - plačilo
V ugovoru ostaja sporno, ali je dolžnik s plačilom prispevkov in dohodnine izpolnil celotno svojo obveznost do upnice, ki izhaja iz izvršilnega naslova in po katerem je dolžnik dolžan upnici izplačati odpravnino v znesku 2.749.700,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.4.1996 dalje do plačila. Izvršilno sodišče je pri odločanju o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova na izvršilni naslov vezano. Zato dolžnik s plačilom dohodnine in prispevkov v skupnem znesku 1.767.416,40 SIT svoje obveznosti do upnice ni izpolnil tako, kot to izhaja iz izvršilnega naslova.
ZIZ člen 34, 34/3, 140, 140/1, 145, 34, 34/3, 140, 140/1, 145. ZPP člen 108, 108/4, 108, 108/4.
izvršba na denarna sredstva na računih dolžnika pri banki - podatki o računu - navedba računa - nepopolna vloga - sprememba sredstva izvršbe - objektivna kumulacija izvršilnih sredstev
Upnik kljub ponovnemu pozivu sodišču ni sporočil podatkov o dolžnikovem računu, ki bi omogočili opravljanje izvršbe s predlaganim izvršilnim sredstvom, zato je sodišče prve stopnje pravilno ustavilo izvršbo. Upnikov predlog za izvršbo z novim izvršilnim sredstvom - rubežem in prodajo premičnin - je prepozen, saj ga je upnik predlagal po koncu izvršilnega postopka (prim. 3. odst. 34. čl. ZIZ).
ZPP (1977) člen 489a, 489a. ZS člen 99, 99/2, 99/2-2, 99, 99/2, 99/2-2. ZPP člen 30, 30/2, 30/2-2, 481, 481/1, 481/1-2, 30, 30/2, 30/2-2, 481, 481/1, 481/1-2.
pristojnost - spor o pristojnosti - okrajno sodišče - motenje posesti - gospodarski spor
Za spore zaradi motenja posesti je ne glede na status strank in vrednost spora izključno pristojno okrajno sodišče. Spor zaradi motenja posesti ni spor iz pravnega razmerja v zvezi z opravljanjem pridobitne dejavnosti v smislu 2. točke 1. odst. 481. čl. ZPP-1999, četudi je morda do motenja posesti prišlo pri opravljanju pridobitne dejavnosti, temveč spor izvira iz deliktne odgovornosti zaradi protipravnega motenja.
Upnik s predlagano začasno odredbo zahteva, da se dolžniku prepove vnovčitev denarnih sredstev z akceptnimi nalogi pri agenciji za plačilni promet (prim. 4. točka 1. odst. 271. člena ZIZ). Po analogiji (argumentum a simili ad simile) 1. odst. 266. člena ZIZ bi za izvršitev takšne začasne odredbe upnik lahko predlagal izvršbo za dosego dejanj - vzdržati se vnovčitve akceptnih nalogov v smislu 224. do 227. člena ZIZ. Za odločanje o predlogu za izvršbo za dosego dejanj (obveznost opustiti vnovčitev akceptnih nalogov) je po 224. členu ZIZ krajevno pristojno sodišče, na katerega območju mora dolžnik obveznost izpolniti. Ker ima upnik denarna sredstva na žiro računu pri APP Ljubljana, bi se bil dolžnik dolžan vzdržati se vnovčitve akceptnih nalogov v Ljubljani, torej bi bilo za izvršbo za dosego dejanj pristojno sodišče v Ljubljani.
ZGD člen 362, 362/1, 364, 364/1, 362, 362/1, 364, 364/1. ZPP člen 181, 182/2, 274, 274/1, 181, 182/2, 274, 274/1.
ničnost sklepov skupščine - pravni interes
Ker je tožena stranka pred zaključkom glavne obravnave razveljavila vse sklepe skupščine, glede katerih tožeča stranka zahteva, naj se ugotovi njihova ničnost, je s tem vzpostavila pravno pravilno stanje.
Z razveljavitvijo skupčinskih sklepov je pravni interes tožeče stranke za ugotovitev njihove ničnosti odpadel.