Preden se voznik loti vzvratne vožnje, se mora prepričati, ali to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence v prometu, posebej še, če gre za manever na odprti cesti, kjer je takorekoč vsakdanji pojav, da se za ustavljenim avtobusom (ki ga je zaradi slabše preglednosti težje prehiteti), če že ne nabere kolona vozil, vsaj ustavi kak avto.
KZ člen 133, 133/1, 133, 133/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11.
prekoračitev obtožbe
Po oceni pritožbenega sodišča je podana v pritožbi zagovornika uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj je sodišče prve stopnje s tem, ko je nekritično sledilo obtožbi oškodovanke kot tožilke, prekoračilo obtožbo.
Stranke zavezuje samo pravnomočni del sodbe, to je izrek, zato imajo pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva samo zoper izrek, ne pa tudi zoper obrazložitev, ki ni in ne more postati pravnomočna in kot taka tudi ni zavezujoča za stranke, temveč zgolj pojasnjuje in utemeljuje v izreku obseženo odločitev sodišča ter omogoča preizkus pravilnosti le-te. Zato upnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper obrazložitev sklepa, saj ga slednja ne zavezuje.
ZPP (1977) člen 489a, 489a. ZS člen 99, 99/2, 99/2-2, 99, 99/2, 99/2-2. ZPP člen 30, 30/2, 30/2-2, 481, 481/1, 481/1-2, 30, 30/2, 30/2-2, 481, 481/1, 481/1-2.
pristojnost - spor o pristojnosti - okrajno sodišče - motenje posesti - gospodarski spor
Za spore zaradi motenja posesti je ne glede na status strank in vrednost spora izključno pristojno okrajno sodišče. Spor zaradi motenja posesti ni spor iz pravnega razmerja v zvezi z opravljanjem pridobitne dejavnosti v smislu 2. točke 1. odst. 481. čl. ZPP-1999, četudi je morda do motenja posesti prišlo pri opravljanju pridobitne dejavnosti, temveč spor izvira iz deliktne odgovornosti zaradi protipravnega motenja.
S postavitvijo izvedenca med državo (sodiščem) in izvedencem ni sklenjena pogodba o delu. Gre za posebno razmerje, ki nastane v pravdnem postopku in se o njem tudi odloča v tem postopku. Zato tožbeni zahtevek na plačilo izvedenine ne more biti utemeljen. Če sodišče pri odločanju o nagradi in stroških za izvedensko delo ne postopa po določbah ZPP, pa lahko nastane odškodninska odgovornost države.
Za soavtorstvo gre le tedaj, če je soavtorstvo obstajalo v trenutku mega nastajanja avtorskega dela (zaradi česar je stvaritev tako nedeljiva celota, da noben avtor ne more izstopati). Ne gre pa za soavtorstvo, če vsak avtor deluje zase ali če je stvaritev enega navdihnila drugega k stvaritvi (kot je to bilo tudi v konkretnem primeru, ko sta avtorja samostojno ustvarila berila, in to kot rokopise, še brez likovne opreme oz. ilustracij, in so likovniki oz. ilustratorji naknadno poskrbeli za likovno podobo oz. ilustracije beril.
ZIZ člen 9, 9/3, 9, 9/3. ZPP člen 110, 110/2, 137, 137/1, 110, 110/2, 137, 137/1.
prepozen ugovor - pooblaščenec
Pritožnik sam navaja, da je oseba, ki je sklep sprejela, bila od njega pooblaščena, torej je bila vročitev veljavno opravljena, ko je pisanje sprejel pooblaščenec. Okoliščina, kdaj je dolžnik dejansko prejel sklep od svojega pooblaščenca, je stvar notranjega razmerja med pooblastiteljem in pooblaščencem, ki ne vpliva na pravočasnost ugovora. Prav tako na odločitev v tej zadevi ne vpliva, ali je bil rok za ugovor prekoračen (samo) za en dan, saj gre za prekluziven rok, ki je določen z zakonom in ni podaljšljiv.
Ker je tožeča stranka zavarovala blagovno znamko "Fishbone" v Sloveniji, ima pravico sama dati blago, ki je označeno s to blagovno znamko zakonito, (prvič) v promet na področju Slovenije, ali pa takšno uporabo svoje blagovne znamke dovoliti komu drugemu.
Če je postopek med strankama tekel po določilih upravnega postopka, je za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve pristojno tisto sodišče, ki bi bilo v sledečem sodnem postopku pristojno za odločanje o zahtevku ene od strank - pravne osebe do druge stranke - državnega organa, v skladu z Zakonom o upravnem sporu.
1. Nastopilo je zastaranje vodenja disciplinskega postopka, če je podal direktor tožene stranke zoper tožnika zahtevo za uvedbo discplinskega postopka dne 28.5.1997, disciplinski postopek pa je bil končan dne 12.12.1997, ko je o ugovoru tožnika zoper sklep disciplinske komisije odločila komisija za pritožbe tožene stranke.
2. Zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka je zakonski rok in ga ni dopustno prekoračiti, zato tudi ni potrebno ugotavljati okoliščin in vzrokov, zakaj je prišlo do poteka zastaralnih rokov. Čeprav se je delavec izmikal vročitvi pošiljk tožene stranke v zvezi z disciplinskim postopkom, to ne vpliva na podaljšanje zastaralnega roka.
ZPP (1977) člen 223, 354, 354/2, 365, 365/2, 367, 374, 380, 380/1. SKPG-93 člen 44, 44/1, 44/1-1, 44/2, 44/2-1- ZST člen 27, 29, 30.
regres za letni dopust
Ker je bil tožnik upravičen v letu 1995 do tretjine celotnega dopusta zaradi upokojitve v istem letu, je po 2. odst. 1. točke 44. člena SKPG (Ur.l. RS št. 39/93, 23/94) pridobil tudi pravico do ene tretjine regresa za letni dopust.
Po 1. odst. 1. točke 44. člena SKPG-93 regres zapade v plačilo do konca meseca julija tekočega leta, zato se pri odmeri regresa upošteva podatek o takrat znani povprečni plači v gospodarstvu (julij 1995), ne pa podatek o plači za december 1994 (delavec se je upokojil v januarju 1995). Zamudne obresti pričnejo teči šele s 1.8.1995, ne pa 12.1.1995, ko je delavcu prenehalo delovno razmerje zaradi upokojitve.
Do zahtevka na prepoved kršenja ni upravičen le imetnik pravice, ampak tudi že zgolj prijavitelj. Ta je v principu upravičen tudi do sodnega varstva preko začasnih odredb po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Če predlaga izdajo začasne odredbe oseba, katere pravica je še v fazi prijave in torej preverjanja predpostavk zanjo, mora verjetnost pridobitve pravice izkazati.
Pritožba navedeno dokazno oceno utemeljeno graja in pravilno opozarja na njene pomanjkljivosti. Tako kot prvo utemeljeno opozarja na skladnost izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke z izpovedbo oškodovanca o načinu povzročitve poškodb, ki jih je utrpel oškodovanec, kot drugo pa pravilno nakazuje na dokaj poenostavljeno oceno izpovedbe oškodovanca, ki zato utegne biti tudi zmotna.
Če delodajalec - samostojni podjetnik delavcu nezakonito odpove delovno razmerje zaradi disciplinskih kršitev in ne odloči o ugovoru delavca, lahko traja delovno razmerje delavki največ do dne, ko je delodajalec izbrisan iz registra samostojnih podjetnikov posameznikov, ker 1. odst. 125. člena ZDR določa, da lahko delodajalec pisno odpove delovno razmerje delavcu zaradi prenehanja obratovalnice.
zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - nasilništvo - kršitev pravice do obrambe
O kršitvi pravice do obrambe v pritožbi nakazani smeri ne more biti govora. Sodišče prve stopnje je izpovedbe obdolženčevih mladoletnih otrok iz preiskave na glavni obravnavi prebralo v soglasju s strankama (l.štev.218), otrok pa ni neposredno zaslišalo, ker tako zaslišanje na glavni obravnavi glede na določbo petega odstavka 331.člena ZKP ni dopustno. Gre namreč za osebe, ki so takrat bile mlajše od 15 let in so bile žrtve enega od kaznivih dejanj iz tretjega odstavka 65.člena istega zakona, to je kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 201.člena KZ.
ugovor tretjega - napotitev na pravdo - nedopustnost izvršbe
F.S. je v pritožbi navajal le dejstva, ki se tičejo dejanskega stanja in utemeljenosti njegovega ugotovitvenega zahtevka napram upniku, ne pa tudi razlogov iz katerih bi sklep sodišča prve stopnje lahko izpodbijal. Sodišče druge stopnje se v utemeljenost zahtevka tretjega - F.S. ne more spuščati, ker bo o tem odločalo pravdno sodišče. Zato izpodbijani sklep sodišče druge stopnje preizkusi le glede kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Ker za svoje trditve dolžnik ni predložil nobenega dokaza (npr. listine) niti ni navedel, zakaj jih ne more predložiti, je prvostopno sodišče ugovor dolžnika pravilno štelo za neutemljenega.