V primeru nezakonite razporeditve, je delavec upravičen le do take plače, ki bi jo prejemal, če ne bil nezakonito prerazporejen oz. če bi delal na prejšnjem delovnem mestu.
Pri izračunu plače, ki bi jo delavec zaradi nezakonite razporeditve moral prejeti, ni mogoče upoštevati izračuna plače primerjalnih delavcev, ker ne upošteva dejanskega števila opravljenih delovnih ur, odstotnosti, odstotka dodatka na stalnost, ki je različen za posamezne delavce, delovne uspešnosti konkretnega delavca ...
Osnova za izračun pripadajoče razlike je plača, do katere bi bila tožnica upravičena, če bi delala na tistem delovnem mestu, na katerem je delala pred nezakonito razporeditvijo, ob upoštevanju njene povprečne delovne uspešnosti iz obdobja pred prerazporeditvijo na drugo delovno mesto.
ZVD člen 16, 28, 16, 28. ZPP (1977) člen 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 365/2, 373, 373-4, 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 365/2, 373, 373-4. ZOR člen 154, 200, 154, 200.
krivdna odgovornost delodajalca - varno delo - uporaba neprimernih delovnih sredstev
Tožena stranka ni storila vseh potrebnih ukrepov za varno delo delavcev, ko je delavcem prepustila odločitev glede tega, kakšna delovna sredstva naj uporabljajo pri delu. V konkretnem primeru tožnica pri čiščenju cevi na višini 2 metrov ni uporabljala primerne lestve, pri čemer je izostala tudi kontrola njenega dela s strani odgovornih oseb tožene stranke, da bi jo opozorile na nevarnosti in potrebno zaščito oz. ji dale ustrezno ustno navodilo, zaradi česar je delodajalec krivdno odgovoren za njeno nesrečo pri delu, ko je zdrsnila in padla z lestve ter se pri tem poškodovala.
Delavec se lahko odpove svojim denarnim terjatvam, do katerih bi bil sicer po zakonu ali po kolektivni pogodbi upravičen. Taka izjava oz. odpoved pa je pravno učinkovita in dopustna le, če je podana kot jasna in nedvoumna izjava volje. S tem, ko je delavec podal odpoved delovnega razmerja, ki jo je delodajalec sprejel, delodajalec ni mogel šteti, da so s tem poravnane vse medsebojne obveznosti, če to v odpovedi delovnega razmerja ni izrecno zapisano.
Delavcu avtobusne postaje je zakonito prenehalo delovno razmerja zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa, če je dokazano, da je namenoma zadržal 100 HRK, ki mu jih je potnik izročil le za toliko časa, da sam opravi menjavo deviz v menjalnici in potem plača vozovnico v tolarjih. S tem, ko delavec avtobusne postaje ni hotel tega denarja vrniti potniku, temveč ga je skril v žep in zanikal njegov prejem, je storil hujšo kršitev delovnih obveznosti, ki ga akt delodajalca opredeljuje kot zadrževanje ali izposoja denarja od opravljanja storitev.
V konkretnem primeru bi bila objava odgovora utemeljeno zahtevana le v primeru, v kolikor bi odgovor na prispevek novinarke kot reakcija na informacijo, vseboval bistveno dopolnjevanje dejstev in podatkov, ki so bili v prispevku izpuščeni, pa je zato ta nepopoln glede svoje bistvene sestavine.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 90, 90. ZTPDR člen 58, 58/1, 58/1-7, 58/3, 58, 58/1, 58/1-7, 58/3.
disciplinska kršitev - bančno poslovanje - zloraba položaja
Tožnica je s svojim ravnanjem storila hujšo kršitev delovnih obveznosti (zloraba položaja in prekoračitev danih pooblastil), ker je na delovnem mestu "kontrolor v sektorju poslovanja s prebivalstvom" prenesla sredstva s tekočega računa drugega komitenta na svoj tekoči račun ter si na ta način zagotovila odobritev limita v naslednjem letu. Zloraba pložaja je v tem, da kršitelj sicer ima pooblastilo za dejanje, vendar tega ni opravil v interesu delodajalca, pač pa v svojem interesu oz. za svoje koristi. S takim ravnanjem je delavka okrnila ugled bančnega poslovanja in podrla zaupanje komitentov, zaradi česar ji je delodajalec zakonito izrekel ukrep prenehanja delovnega razmerja.
V primerih prevzema določene dejavnosti z vsemi delavci, ki brez vmesne prekinitve delovnega razmerja nadaljujejo delo v isti dejavnosti pri drugem delodajalcu, je podana kontinuiteta delovnega razmerja, zaradi česar je pri uveljavljanju odpravnine po 3. odstavku 36. f člena ZDR šteti, kot da delavec ob prehodu k drugemu delodajalcu ni spremenil zaposlitve in mu priznati odpravnino ob upoštevanju celotne delovne dobe in ne le delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - USTAVNO PRAVO
VSL01943
ZSL člen 100. ZPP člen 466, 466/1. URS člen 23, 23/2.
lokalna samouprava - delitev premoženja med novonastalimi občinami - stvarna pristojnost - ex lege arbitraža - oblikovanje arbitraže - imenovanje arbitra po sodišču - tožba na prenehanje veljavnosti pogodbe o arbitraži - aktivna legitimacija
Napačno je pritožbeno stališče, da ZLS v primeru spora pri delitvi premoženja bivših občin predvideva ex lege arbitražo, v katero je redno sodišče v okviru pravne pomoči sodiščem dolžno imenovati arbitra. Ustava RS v 2. odst. 23. čl. določa, da lahko o sporih iz 1. odst. istega člena sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom ali sodnim redom.
Če je delavec zaradi izjave direktorja v dobri veri, da lahko koristi letni dopust, je taka odsotnost upravičena, čeprav delavec ne zaprosi za dopust po pravilih delodajalca za odobravanje dopusta.
ZPP (1977) člen 282. ZZK člen 101, 102. ZDP člen 14.
izbrisna tožba - procesne predpostavke - predhodni postopek
Predhodni postopek po čl. 14 Zakona o državnem pravobranilstvu ni absolutna procesna predpostavka, določena v procesnem zakonu, ki bi bila ovira za vložitev izbrisne tožbe zoper stranko, ki jo po zakonu zastopa državno pravobranilstvo.
ZIZ člen 34, 34/3, 140, 140/1, 145, 34, 34/3, 140, 140/1, 145. ZPP člen 108, 108/4, 108, 108/4.
izvršba na denarna sredstva na računih dolžnika pri banki - podatki o računu - navedba računa - nepopolna vloga - sprememba sredstva izvršbe - objektivna kumulacija izvršilnih sredstev
Upnik kljub ponovnemu pozivu sodišču ni sporočil podatkov o dolžnikovem računu, ki bi omogočili opravljanje izvršbe s predlaganim izvršilnim sredstvom, zato je sodišče prve stopnje pravilno ustavilo izvršbo. Upnikov predlog za izvršbo z novim izvršilnim sredstvom - rubežem in prodajo premičnin - je prepozen, saj ga je upnik predlagal po koncu izvršilnega postopka (prim. 3. odst. 34. čl. ZIZ).
oprostitev plačila stroškov postopka - pravna oseba
Namen procesne ustanove oprostitve plačila stroškov postopka (to je sodnih taks in predujmov za stroške prič, izvedencev, ogledov in sodnih oglasov) je v tem, da se omogoči pravdno varstvo tudi takšnim osebam, ki zaradi svojega socialnega položaja ne zmorejo plačila svojih in sodnih stroškov. Takšno pravico pa imajo le fizične osebe, kar izhaja iz pogojev za dosego te pravice, določenih v 1. odst. 168. člena ZPP (...nujno za preživljanje...), ne pa tudi pravne osebe. V 6. odst. 168. člena ZPP je namreč izrecno določeno, da določbe o oprostiti plačila sodnih stroškov ter določbe o možnosti odložitve plačila oziroma obročnega plačila taks ne veljajo za pravne osebe.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega dejstva, s katerim bi utemeljeno oporekal obstoju in višini upnikove terjatve; v tej smeri pa tudi ni predložil nobenega dokaza. Glede na to je bil nadaljnji postopek sodišča prve stopnje, ki je zadevo poslalo višjemu sodišču, da o ugovoru odloči kot o pritožbi, povsem v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ.
nenadomestno dejanje - družba z omejeno odgovornostjo - pravica družbenika do informacij in vpogleda
Dolžnik sploh ne trdi, da bi upnici izročil zahtevano dokumentacijo (trdi le, da ji je bila dokumentacija poslana), poleg tega pa tudi ne prilaga nobenih dokazil o tem, da je dokumentacijo zares poslal. Ker omogočitev pregleda dokumentacije sploh ni dolžnikova obveznost po obravnavanem sklepu o izvršbi, s samim omogočenjem pregleda dolžnik ni prost obveznosti po tem izvršilnem naslovu.
Upnica zahteva izročitev dokumentacije za čas, ko je bila družbenica družbe A... d.o.o., in kot taka tudi upravičena zahtevati predložitev dokumentacije po 446. in 447. čl. ZGD. Upničin kasnejši izstop iz družbe ne vpliva na njeno pravico do informacij o poslovanju družbe v času, ko je bila družbenica te družbe.
S postavitvijo izvedenca med državo (sodiščem) in izvedencem ni sklenjena pogodba o delu. Gre za posebno razmerje, ki nastane v pravdnem postopku in se o njem tudi odloča v tem postopku. Zato tožbeni zahtevek na plačilo izvedenine ne more biti utemeljen. Če sodišče pri odločanju o nagradi in stroških za izvedensko delo ne postopa po določbah ZPP, pa lahko nastane odškodninska odgovornost države.
Do zahtevka na prepoved kršenja ni upravičen le imetnik pravice, ampak tudi že zgolj prijavitelj. Ta je v principu upravičen tudi do sodnega varstva preko začasnih odredb po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Če predlaga izdajo začasne odredbe oseba, katere pravica je še v fazi prijave in torej preverjanja predpostavk zanjo, mora verjetnost pridobitve pravice izkazati.
Izvedenec da svoj izvid in mnenje praviloma ustno na glavni obravnavi, sodišče pa lahko odloči, naj da tudi pisni izvid in mnenje. Če stranka v postopku na prvi stopnji ni predložila drugačnega izvedenskega mnenja in (ali) predlagala drugega izvedenca, ampak je to storila šele v pritožbi, ne da bi izkazala, da tega brez svoje krivde ni mogla storiti že do konca glavne obravnave, pritožbeno sodišče takih novih dokazov ne more obravnavati.
ZPP (1977) člen 223, 354, 354/2, 365, 365/2, 367, 374, 380, 380/1. SKPG-93 člen 44, 44/1, 44/1-1, 44/2, 44/2-1- ZST člen 27, 29, 30.
regres za letni dopust
Ker je bil tožnik upravičen v letu 1995 do tretjine celotnega dopusta zaradi upokojitve v istem letu, je po 2. odst. 1. točke 44. člena SKPG (Ur.l. RS št. 39/93, 23/94) pridobil tudi pravico do ene tretjine regresa za letni dopust.
Po 1. odst. 1. točke 44. člena SKPG-93 regres zapade v plačilo do konca meseca julija tekočega leta, zato se pri odmeri regresa upošteva podatek o takrat znani povprečni plači v gospodarstvu (julij 1995), ne pa podatek o plači za december 1994 (delavec se je upokojil v januarju 1995). Zamudne obresti pričnejo teči šele s 1.8.1995, ne pa 12.1.1995, ko je delavcu prenehalo delovno razmerje zaradi upokojitve.
Ker za svoje trditve dolžnik ni predložil nobenega dokaza (npr. listine) niti ni navedel, zakaj jih ne more predložiti, je prvostopno sodišče ugovor dolžnika pravilno štelo za neutemljenega.