O samem vstopu intervenienta v pravdo ne odloča sodišče na predlog zainteresirane stranke. Odloča le o morebitnem predlogu stranke za zavrnitev intervencije, če stranka intervenientu oporeka pravico udeležbe v postopku (1. in. 2. odst. 207. člena ZPP/77).
ZOR člen 501, 502, 503, 504, 505, 506, 507, 600, 501, 502, 503, 504, 505, 506, 507, 600.
pogodba o delu - garancija
Jamčevanje na podlagi garancije lahko uveljavlja kupec stvari le napram prodajalcu; proti popravljalcu pa le v primeru, če je od njega stvar tudi kupil.
KZ člen 217, 217/1, 217, 217/1. ZKP člen 373, 373.
dejansko stanje - goljufija - akceptni nalog
Tudi, če izdani akceptni nalog ni imel kritja (žiro račun je bil blokiran že ob izdaji, kakor tudi ob poskusu vnovčenja), je zgolj to dejstvo premalo za ugotovitev goljufivega namena v času sklepanja poslov, ker je bila okoriščena gospodarska družba že takrat v finančnih težavah, zaradi katerih je kmalu šla v stečaj.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 133, 133/1, 142, 142/1, 142/5, 133, 133/1, 142, 142/1, 142/5.
prepozen ugovor - pravilna vročitev
Dolžnik, ki je prepozno vložil ugovor z navedbo, da je sklep o izvršbi prejela "oseba, ki ne ve, kako pomemben je rok", niti ne ugovarja pravilnosti opravljene vročitve, tj. da sklepa o izvršbi ni prejela (pooblaščena) oseba, navedena v 1. odst. 133. člena ZPP/99.
Zavlačevanja kazenskega postopka ni mogoče pripisati v krivdo zasebnemu tožilcu, če je sodišče prve stopnje, ne da bi za to obstajali objektivni razlogi, prvi narok v zadevi razpisalo šele šest mesecev pred nastopom absolutnega zastaranja kazenskega pregona. Zato v tem primeru vsi stroški postopka bremenijo proračun (1. in 3. odstavek 96. člena ZKP).
Če upnik v danem roku izjavi, da ugovoru (tretjega) nasprotuje, napoti (izvršilno) sodišče vložnika ugovora tretjega, naj v določenem roku začne zoper upnika pravdo za ugotovitev, da izvršba na določen predmet ni dopustna (2. odst. 65. člena ZIZ); tako je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tudi (pravilno) odločilo.
Če oškodovanec kot tožilec ob umiku obtožbe ne obvesti sodišča prve stopnje o stroškovni poravnavi z obdolžencem, in mu zato sodišče prve stopnje naloži v plačilo stroške kazenskega postopka vključno s povprečnino, takšne poravnave ni mogoče ustrezno uveljaviti v pritožbi zoper stroškovni del sklepa o ustavitvi kazenskega postopka, saj je ta, upoštevajoč stanje zadeve ob umiku, formalno in materialno pravilen. Povprečnina se odmeri vedno ne glede na stroškovno poravnavo, od katere je odvisno le, kdo jo bo plačal.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
dejstva
Iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da se je za toženo stranko naroka udeležil pooblaščenec, ki je predlagal zaslišanje direktorja, čemur je sodišče prve stopnje s sklepom ugodilo, vendar pa na kasnejšo glavno obravnavo za toženo stranko na narok ni pristopil nihče; torej tudi njen direktor ne; zato ni mogel biti zaslišan.
Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da predloženi pogodbi o poslovnem sodelovanju nista skladni v 9. členu; navkljub dokazani različnosti pa je štelo, da je bila pogodba sklenjena.
Ker iz predloženih pogodb ni mogoče zaključiti, da bi bila med strankama sklenjena (katerakoli) pogodba, je seveda napačen tudi zaključek, da sta se stranki dogovorili za (oz. opredelili) blago in ceno.
Pri izpodbijanju pogodbe morajo nastopati kot stranke vse udeleženke pogodbe. Podano je nujno sosporništvo. Če tožnik toži le nekatere, ne pa vseh, je s tem v bistvu tožil napačno stranko. Zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije je potrebno tožbeni zahtevek zavrniti kot neutemeljen. Vprašanje ali je tožena pravilna stranka glede na pravila materialnega prava o nujnem sosporništvu, je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava (utemeljenosti tožbenega zahtevka) ne pa preizkus ali je podana procesna predpostavka za pravdo. Zato v primeru kadar tožba ne zajema kot tožence vseh oseb, ne pride v poštev poprava tožbe. Ne gre namreč za pomanjkljivost zaradi katere se s tožbo ne more v redu postopati, in zato sodišče ni dolžno ukrepati po 109. členu ZPP.
Izrek enotne kazni obsojencu, ki že prestaja kazen po poprejšnji obsodbi, je obvezen, zato ga sodišče prve stopnje o tem ni dolžno seznaniti niti ni dolžno zahtevati o tem njegovega stališča.
ZIZ člen 30, 141, 141/2, 151, 30, 141, 141/2, 151.
ustavitev izvršbe - pravni interes
Sklep o ustavitvi izvršbe na računu pri banki za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, temveč nasprotno; po tem sklepu se izvršba ne bo več nadaljevala z dvemi sredstvi, kot je bila dovoljena s sklepom o izvršbi, ampak le še z enim - prodajo premičnin, zato dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo.
Če sicer prezadolženka obsojenka, ki redne mesečne dohodke porabi za plačilo drugih obveznosti, posebnega pogoja iz pogojne obsodbe - plačila s kaznivim dejanjem povzročene škode pa sploh ni začela izpolnjevati, prezadolženost ne more biti razlog za podaljšanje roka za izpolnitev posebnega pogoja iz pogojne obsodbe. Zato se pogojna obsodba upravičeno prekliče.
Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek. Ob ugovoru toženca glede dobave blaga je potrebno predložiti o tem dokaz - dobavnico, saj je račun enostranska listina in za samo odločitev o dobavi blaga ne zadostuje. V primeru, da ta dokaz ni predložen, dobave blaga pa ne potrjujejo niti priče, stranka tega dejstva - dobave blaga ni izkazala.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - krivda - odločilna dejstva - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog obrambe glede oškodovankinega predhodnega poškodovanja na isti roki, in če je ugotovilo krivdno obliko eventuelnega naklepa, pa je sploh ni oprlo na nobena ugotovljena dejstva.
Odpoved tožbenemu zahtevku ni bila dana v zmoti, če je tožnik brez utemeljenega razloga pričakoval določeno ravnanje toženca, pa toženec kasneje ni ravnal v skladu s tožnikovimi pričakovanji.
Na odločitev o zaključku stečaja ne more vplivati dejstvo, da imajo posamezni upniki zoper stečajnega dolžnika določene terjatve.
Tako na odločitev o zaključku stečaja tudi ne more vplivati dejstvo, da je bila terjatev upnika - pritožnika v pravdi, na katero je bil napoten, pravnomočno ugotovljena, saj se v primeru zaključka stečaja po 2. odst. 99. čl. ZPPSL ne opravi razdelitev stečajne mase. Zato upnik tudi ne more priti do poplačila svoje terjatve.