stavbna zemljišča - upravičenost do denacionalizacije - čas podražvljenja stavbnega zemljišča - odločba ustavnega sodišča
Upravičenost do denacionalizacije stavbnega zemljišča je glede na določbo 3. člena ZDen odvisna od časa njegovega podržavljenja in ne od časa njegovega odvzema iz posesti.
ZPP (1977) člen 40, 40/2.ZPP člen 44, 44/2, 367, 367/2, 377.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta - ugovor tožene stranke - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Toženec ima pravico ugovarjati prenizko ali previsoko navedeni vrednosti spornega predmeta, vendar mora biti njegov ugovor pravočasen, torej še pred začetkom obravnavanja glavne stvari. Ker pa tožena stranka te možnosti ni pravočasno izkoristila (prenizko navedeni vrednosti spornega predmeta ugovarja šele v reviziji), niti ni v ustreznost navedbe vrednosti spornega predmeta podvomilo sodišče, je odločilna vrednost, ki jo je tožnik navedel v tožbi.
azil - pogoji za priznanje azila - preganjanje prosilca s strani fizičnih oseb
Strah pred kriminalno združbo, za katero je tožnik 2 leti delal in dobival plačilo, ni razlog za priznanje azila po 2. odstavku 1. člena ZAzil in tudi ne po 3. odstavku 1. člena ZAzil, saj so v Bosni in Hercegovini vzpostavljeni organi, ki lahko učinkovito zavarujejo tožnika pred preganjanjem.
ZPP člen 18, 18/1, 339, 339/2-3. ZPP-A člen 21, 36.ZNP člen 37.ZDen člen 3-2, 54.
zahteva za denacionalizacijo - sodna pristojnost - upravna pristojnost - odstop zahteve upravnemu organu - agrarna reforma - zavrženje zahteve
Za premoženje, ki je bilo podržavljeno na podlagi določbe 3. člena ZDen, se bo moralo sodišče izreči za nepristojno in zadevo v tem obsegu odstopiti upravnemu organu. Zahteva za denacionalizacijo s postopkom za njeno izvedbo je namreč le ena, čeprav je postopek lahko razdeljen med dva organa - sodni in upravni. Zato po 37. členu ZNP v denacionalizacijskih postopkih ni mogoče uporabiti določb ZPP o zavrženju vloge zaradi nepristojnosti, ker bi to nasprotovalo načelu smiselne uporabe tega zakona.
Kadar gre za denarno terjatev, je vrednost spornega predmeta znesek glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena ZPP). Tožeča stranka je uveljavljala s tožbo več zahtevkov z različno podlago. V takšnih primerih se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (tretji odstavek 41. člena ZPP). Gre za tako imenovano navadno objektivno kumulacijo zahtevkov (drugi odstavek 182. člena ZPP). Čeprav govori zakon v določbi 41. člena le o pristojnosti, velja ta določba tudi glede pravice do revizije (že omenjeni prvi odstavek 39. člena ZPP), saj spadajo vse te določbe pod isto podpoglavje Ugotovitev vrednosti spornega predmeta (39. do 45. člen).
V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP). Kadar se uveljavlja več zahtevkov z različno dejansko in pravno podlago z isto tožbo, se presoja dovoljenost revizije za vsak zahtevek posebej. Zavrnjena dela zahtevkov pa vsak zase ne dosegata zneska 1.000.000 SIT, zato revizija ni dovoljena.
ZOR člen 100. Splošni pogoji za požarno zavarovanje P-94 člen 1, 1/4, 4, 4/3, 4/4-1.
premoženjsko zavarovanje - zavarovalno kritje - splošni pogoji - požarno zavarovanje - vihar - vdor hladnega zraka - škoda zaradi zmrzali
Zavarovanje po splošnih pogojih za požarno zavarovanje P-94 krije tudi škodo na zavarovani opremi in zalogah zaradi zmrzali, ki je nastopila zaradi vdora hladnega zraka skozi strešne odprtine, nastale zaradi viharja.
ZD člen 145, 146, 146/3, 146/4, 214, 214/3. ZTLR člen 13, 18, 18/2.SPZ člen 72, 72/1.
delitev dediščine - skupnost dedičev - skupna lastnina - deleži na zapuščinskem premoženju - odstop dednega deleža pred delitvijo - dogovor dedičev - sklep o dedovanju - vknjižba dedičev
Več oseb ima lahko na stvari skupno lastnino v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon, zato je treba skupnost dedičev umestiti v to obliko večlastniškega razmerja. Značilnost skupne lastnine je v tem, da deleži niso vnaprej določeni. Zato ta preneha, ko so ti določeni. Takrat se skupna lastnina spremeni v solastnino.
spor o pristojnosti - naknadna kumulacija več izvršilnih sredstev - izvršba na nepremičnine - ustalitev pristojnosti
Ker je upnik predlog za izvršbo vložil že leta 1999, novelirane določbe tretjega odstavka 35. člena ZIZ ni mogoče uporabiti.
Vprašanje krajevne pristojnosti zaradi naknadne kumulacije več izvršilnih sredstev je zato tudi v tej zadevi treba reševati v skladu s pravilom, da sprememba okoliščin med postopkom, na katere se opira pristojnost sodišča, ne vpliva na nadaljnjo pristojnost tega sodišča.
žalitev sodišča v vlogi - kaznovanje stranke - denarna kazen
Tega, kar je v pritožbi z dne 9.12.2003 zapisal drugi dolžnik, ni mogoče označiti kot preprosto izražanje in grajo sklepa sodišča prve stopnje. Gre za izrazito žaljivo izražanje o sodnici z izraženim zaničevalnim namenom. To velja še posebej za zadnji stavek, ko sodnici očita, da je "izpostava Gestapa za Ljubljano".
ZIZ člen 62, 62/2.ZPP člen 17, 17/3, 22, 57, 57/1.
spor o pristojnosti - ugovor krajevne pristojnosti - izvršilni postopek
Tožeča stranka bi lahko ugovarjala krajevni pristojnosti Okrajnega sodišča v Sežani le v pravočasnem odgovoru na ugovor (in ne šele po izdaji sklepa o ugovoru), sodišče pa bi se po uradni dolžnosti moglo izreči za krajevno nepristojno v sklepu, s katerim je razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo (prim. drugi odstavek 62. člen ZIZ). Ta faza postopka namreč ustreza predhodnemu preizkusu tožbe.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami - odločilna dejstva - datum škodnega dogodka
Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP), morebitnih nepravilnosti glede ugotovitve dejanskega stanja tudi ni mogoče pretvoriti v kršitve pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Če bi sledili revidentovim izvajanjem, bi to privedlo do logično nevzdržnega sklepa, da je vsaka nepravilnost pri ugotovitvi dejanskega stanja obenem tudi kršitev procesnega prava in s tem revizijski razlog.