KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22389
ZKP člen 372, 372-1, 236, 236/1-1.
kazniva dejanja zoper premoženje - rop - opis kaznivega dejanja - priče - oprostitev pričanja - zunajzakonska skupnost - izločitev listin o izjavi privilegirane priče policiji
Presoja, ali opis kaznivega dejanja ropa (2. v zvezi s 1. odstavkom 213. člena KZ) vsebuje vse znake tega kaznivega dejanja.
Ker je pravna dobrota oprostitve dolžnosti pričanja v korist priče in ne obdolženca, mora sodišče obvestila, ki jih je taka priča dala policiji, iz spisov izločiti le, če presumptivno privilegirana priča, poučena v skladu s 2. odstavkom 236. člena ZKP, izjavi, da ne bo pričala.
Pri presoji, ali gre za osebo, s katero obdolženec(ka) živi v zunajzakonski skupnosti in je po 1. točki 1. odstavka 236. člena ZKP oproščena dolžnosti pričanja, je pomemben tak njen status v času pričinega zaslišanja pred sodiščem, ne pa v času, ko je obdolženec izvršil kaznivo dejanje.
pripor - ponovitvena nevarnost - odprava pripora zaradi spremembe okoliščin
Sprememba okoliščin, ki vplivajo na odreditev pripora ali njegovo podaljšanje, po odločitvi o priporu ne more vplivati na presojo o zakonitosti odločitve, je pa lahko podlaga za odpravo pripora (3. odstavek 200. člena ZKP).
Ker je toženka v pritožbi vztrajala tudi pri deljeni odgovornosti in navedla, da ta na tožničini strani znaša 30 %, je dejanski obseg pritožbenega izpodbijanja znatno večji kot v uvodu pritožbe navedeni znesek, vendar ga ni mogoče točno opredeliti. Toženka je namreč v pritožbi še zatrjevala, da je previsoko odmerjena prisoja za vse oblike nepremoženjske škode. Neobrazloženost pritožbene graje odškodnine za telesne bolečine ne pomeni, da ta znesek ni bil pritožbeno izpodbijan, ampak le neobrazloženost tega dela pritožbe. V opisani situaciji je imelo sodišče druge stopnje podlago v prvem odstavku 365. člena ZPP 1977, da je štelo, da se prvostopenjska sodba izpodbija tudi v tem delu in je zato lahko vanj poseglo v okviru uradnega preizkusa pravilne uporabe materialnega prava.
pripor - sklep o odreditvi pripora - opis kaznivega dejanja - utemeljen sum
Ko državni tožilec predlaga odreditev pripora zoper osumljenca in izjavi, da bo zahteval uvedbo kazenskega postopka, navede tudi opis kaznivega dejanja, v zvezi s katerim predlaga pripor. Če preiskovalni sodnik v takšnem primeru odredi pripor, mora ta odločba vsebovati opis kaznivega dejanja in razloge, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je bilo to storjeno. Ni pa treba, da je opis kaznivega dejanja že v obrazložitvi sklepa o priporu tako dovršeno vsebinsko in slogovno formuliran kot v izreku odločb, ki praviloma sledijo v nadaljevanju postopka (sklep o preiskavi, sodba).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS07935
ZIZ člen 266, 266/1.ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - postopek zavarovanja terjatev - predlog za začasno odredbo pred vložitvijo tožbe - krajevna pristojnost
Iz navedb v predlogu za izdajo začasne odredbe ni natančneje razvidna vsebina skupnega ali za vsako bodočo toženko ločenega tožbenega zahtevka v napovedani tožbi. Zato je možnost sedanjega preizkusa krajevne pristojnosti za predlagano začasno odredbo omejena na predlagani ukrep, torej "na dovolitev udeležbe obeh žrebet na vseh dirkah in tekmovanjih ...". Tako dovoljenje pa je po predloženih pravilih rodovniškega knjigovodstva v pristojnosti prve in ne druge dolžnice.
ZPP člen 5.ZNP člen 70.URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3.
načelo kontradiktornosti - nepravdni postopek - dolžnost sodišča opredeliti se do relevantnih navedb strank - pridržanje oseb v psihiatričnih ustanovah - prisilna hospitalizacija duševnih bolnikov zaradi ogrožanja samega sebe
Odločitev za samomor ni nujno vselej posledicaduševne bolezni oziroma prizadetosti posameznikove voljne sfere. Prisilne hospitalizacije zato ni mogoče opravičevati s pacientovo samomorilskostjo, idejami, samoimorilskimi težnjami ipd., če želja po samomoru ni posledica duševne bolezni (konec koncev je lahko tudi plod povsem razumske odločitve).
ugovor zoper obtožnico - pravni pouk o ugovoru - zasebna tožba - umik zaradi izostanka z glavne obravnave - zasebni tožilec - pooblaščenec zasebnega tožilca - rok za razpis glavne obravnave - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja pritožbenega senata - obvestilo strankam o seji senata
Res sodišče obtoženca ni poučilo o pravici do ugovora zoper obtožnico, ker pa gre za relativno kršitev postopka iz 2. odstavka 371. člena ZKP, bi moral obsojenec v zahtevi za varstvo zakonitosti obrazložiti vzročno zvezo med navedeno kršitvijo in nepravilnostjo oziroma nezakonitostjo sodne odločbe.
Pogoji za glavno obravnavo so podani, če je na narok pristopil ali zasebni tožilec ali pooblaščenec.
odvzem dovolilnice za mednarodni promet - odločba ustavnega sodišča - učinek razveljavitve na razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati
Razveljavitev učinkuje na sporno pravno razmerje, v katerem še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato tudi ni podana pravna podlaga, na kateri temelji odločitev tožene stranke.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja dejavnosti - opravljanje dejavnosti izven okvira dejavnosti, vpisane v register
Za inšpekcijski ukrep prepoved opravljanja dejavnosti zadostuje ugotovitev, da gospodarska družba opravlja gospodarsko dejavnost izven okvira dejavnosti, vpisanih v sodnem registru.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS07928
ZOR člen 26, 28.ZZK člen 101, 101/1. ZTLR člen 24, 24/2.
obstoj pogodbe - sklenitev pogodbe - predmet pogodbe - pogodbena volja strank - notarski zapis pogodbe - izbrisna tožba - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dobrovernost - priposestvovanje
Kadar med samima pogodbenikoma (obema tožencema) ni spora, da določena parcela ni bila predmet pogodbe, zapis tudi ta parcela v notarskem zapisu pogodbe kot zapis njune pogodbene volje ne more povzročiti, da pogodba nastane tudi glede te parcele. Zunanji izraz pogodbeno volje, ki pa je dejansko ni bilo, je sicer omogočil zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice na sporni parceli na ime drugega toženca. Vendar je bila ta vknjižba materialnopravno neveljavna, ker do takega pravnega posla sploh ni prišlo. Revizijsko sklicevanje drugega toženca na dobro vero in načelo zaupanja v zemljiško knjigo je sklicevanje na pravno nepomembna dejstva o parceli, ki tudi po revidentovi izpovedi ni bila predmet pogodbe. Ker je tožnik na sporni parceli s priposestvovanjem pridobil lastninsko pravico že pred vknjižbo lastninske pravice na ime drugega toženca, je njegova izbrisna tožba utemeljena.
ZPP člen 8, 212, 339, 339/2-14, 347, 347/2, 348, 358, 358/1, 367, 370, 370/1-1, 370/1-2, 370/1-3, 370/3, 378. ZOR člen 132, 132/2, 210, 210/4. ODZ paragraf 1175.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - načelo proste presoje dokazov - vrnitev danega - razdrtje pogodbe - družbena pogodba - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - načelo materialne resnice - neuresničena podlaga - učinki razdrte pogodbe - vrnitev prejetega denarja - stopnje materialne resnice - prepričanje o resničnosti dejstev - stopnja verjetnosti - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - obravnava pred sodiščem druge stopnje - nasprotje med razlogi sodbe glede vsebine listin in samimi listinami
Doseganja dokaznega standarda ni vprašanje materialnega prava. Ugotavljanje dejstev in ocena dokazov, spadata na področje ugotavljanja dejanskega stanja, ki ne more postati vprašanje materialnega prava. Vprašanje dejanskih ugotovitev in dokazne ocene lahko ob pomanjkljivi, nasprotujoči si, nerazumljivi ali nelogični argumentaciji preide le v bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
ZKP člen 372, 372-1, 355, 355/2, 420, 420/2, 424, 17.
kršitev kazenskega zakona - dejanje ni kaznivo dejanje - glavna obravnava - izvajanje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona - načela kazenskega postopka - kršitev načel
Pri preizkusu, ali je podana kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, sodišče ugotavlja, ali so v opisu dejanja z navedbo konkretnih dejstev in okoliščin zajeti vsi bistveni znaki kaznivega dejanja, ali obstaja kateri od pogojev za izključitev protipravnosti dejanja, kot so silobran (11. člen KZ), skrajna sila (12. člen KZ) in dejanje majhnega pomena (14. člen KZ) ali pa gre za morebitno zmotno presojo o tem, ali so podani zakonski znaki kaznivega dejanja.
Samostojno sklicevanje na kršitev določb 17. člena ZKP, ki vsebujejo načelo iskanja materialne resnice, ne da bi bilo povezano s kršitvijo določb, s katerimi se zagotavlja oziroma uresničuje iskanje in ugotovitev materialne resnice, praviloma ni možno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22410
ZKP člen 420, 420/2, 421, 421/1, 324, 324/2, 324/5.
zahteva za varstvo zakonitosti - dopolnitev zahteve - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - krivda - naklep - glavna obravnava - zaslišanje obdolženca
Z dopolnitvijo zahteve za varstvo zakonitosti po preteku roka ni mogoče uveljaviti novih razlogov, iz katerih se sme izpodbijati pravnomočna sodna odločba.
Če je ravnanje storilca določenega kaznivega dejanja pogojeno še z določenim nagibom, je s tem storilec vsekakor izkazal, da ima povsem določeno zamisel o posledici in da je tudi njegovo hotenje za povzročitev posledice še posebej intenzivno.
Ker lahko zagovornik vloži zahtevo za varstvo zakonitosti le v korist obdolženca (1. odstavek 421. člena ZKP), v zahtevi ne more uveljavljati kršitve iz 4. točke 372. člena ZKP, ki jo je sodišče storilo v korist obsojenca s tem, ko je dejanje pravno opredelilo le z eno namesto z dvema kvalifikatornima okoliščinama.
Obtoženec lahko dopolni zagovor, ko odgovarja na vprašanja predsednika senata (4. odstavek 324. člena ZKP), tak dopolnjen zagovor pa je podlaga za postavljanje vprašanj tožilca in zagovornika. Vendar pa mora stranka v tej procesni situaciji, ko je izčrpan vrstni red, ki ga določa 324. člen ZKP, in za razliko od zaslišanja po 2. odstavku 324. člena ZKP, posebej utemeljiti, kaj želi razčistiti s postavitvijo določenega vprašanja. Predsednik senata pa bo vprašanje dovolil, razen če ne bo ocenil, da gre za situacijo, ki jo predvideva 3. odstavek 324. člena ZKP, ali da stranke postavljajo vprašanja, s katerimi zavlačujejo postopek, ne da bi to koristilo razjasnitvi zadeve (2. odstavek 299. člena ZKP).
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - pravni pouk o dolžnosti napovedi pritožbe
Prvega odstavka 362. člena ZKP že pred novelo (Ur. list RS, št. 56/2003) ni možno razlagati tako, da bi bila dovolj obdolženčeva navzočnost pri sami razglasitvi sodbe in da ni potrebno, da bi bil obdolženec navzoč tudi pri podajanju pravnega pouka o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe ter da bi mu že s tem začel teči 8-dnevni rok za napoved pritožbe.
Ker obsojenka ni dobila pouka o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe, bi ji sodišče moralo takšen pouk poslati s prepisom izreka sodbe.
ukrep urbanističnega inšpektorja - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Ker sodišče prve stopnje na ugovore, ki jih tožnik ponavlja kot pritožbene, ni odgovorilo, teh ugovorov ni mogoče presoditi. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZAzil člen 37. Uredba Sveta Eu št. 343/2003 člen 2, 3.
prošnja za azil - obravnavanje prošnje za azil - določitev države članice EU
Čeprav je tožena stranka odločala o tožnikovi prošnji 26.3.2004 po določbah ZAzil, sodišče prve stopnje dne 5.5.2004 tega predpisa ni več smelo uporabiti, saj se po 1.5.2004 za določanje pristojne države, članice EU, za odločanje o azilu uporabljajo določbe prava EU.