ZUS člen 50, 50/1, 50/2, 72, 72/4. ZUN člen 75, 75/4.
ukrep urbanističnega inšpektorja - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - odločanje na seji
Namen glavne obravnave pri presoji zakonitosti upravnega akta je v tem, da se na podlagi neposrednega ustnega in javnega obravnavanja zbere dokazno gradivo za presojo, ali je dejansko stanje sploh bilo ugotovljeno oziroma, ali je bilo ugotovljeno pravilno in popolno. Ob zatrjevani spornosti dejanskega stanja in predlagani glavni obravnavi, zahteve tožnika za opravo glavne obravnave ni možno zavrniti z utemeljitvijo, da k drugačni odločitvi glavna obravnava ne bi pripomogla, in na tej podlagi zavrniti že v tožbi uveljavljani ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22369
KZ člen 325, 325/2. ZVCP člen 27, 27/1, 118, 118/2.ZKP člen 420, 420/2, 424.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - pričakovana ovira na cesti - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
Presoja, ali je bil kolesar na cesti za voznika (obsojenca) pričakovana ovira(1. odstavek 27. člena ZVCP).
Izpustitev besed "oseb in stvari" in nadomestitev besede "ter" z besedo "s" v tožbenem zahtevku ne pomeni spremembe tožbe v smislu drugega odstavka 184. člena ZPP. Zato tožničine navedbe o zvišanju ocene vrednosti spora ni mogoče upoštevati.
Ker tudi ni prišlo do spremembe ocene vrednosti spornega predmeta v okoliščinah iz tretjega odstavka 44. člena ZPP, toženčeva revizija ni dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi tehtnih razlogov - sorodstvene vezi strank in sodnikov prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča
V vlogi toženca navedena dejstva ne bi smela vplivati na subjektivno nepristranskost sodnikov, ki sodijo na podlagi ustave in zakonov in na podlagi svojega osebnega prepričanja v konkretni zadevi, vendar bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranost sodišča, saj bi toženec dvomil v pristranost in ne bi zaupal v pravilnost postopka. To pa je dovolj tehten razlog, da se je Vrhovno sodišče Republike Slovenije odločilo, naj v zadevi postopa stvarno pristojno sodišče, ki je v bližini.
vročanje - vabilo na glavno obravnavo - vročanje v tujino - sodne počitnice - čas za pripravo na glavno obravnavo - dokazovanje - trditveno in dokazno - eventualna maksima
Po določbi prvega odstavka 286. člena ZPP mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov in zanje ponuditi tudi dokaze. Ta zakonska določba sicer ne velja v sporih iz razmerij med starši in otroki (414. člen ZPP).
Zgolj trditev, da je toženec postal brezposelna oseba brez dohodkov, še ne pomeni, da je določbi prvega odstavka 286. člena ZPP zadoščeno:
ob navedbi novih dejstev mora namreč stranka ponuditi tudi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb.
ZZZDR člen 81.ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/1, 414.
razmerja med razvezanima zakoncema - dolžnost preživljanja nepreskrbljenega zakonca - višina preživnine - brezposelnost zakonca - socialna pomoč - zmožnosti preživninskega zavezanca - simbolična preživnina - stanje ob zaključku glavne obravnave
Nepreskrbljenost tožnice in preživninska zmožnost toženca sta ustrezno izraženi v simbolični preživnini 1000 SIT mesečno.
Sodišče izda sodbo glede na dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave. Sodišče sodi o tedaj obstoječih pravnih razmerjih, ne pa o bodočih. Zato ni mogoče upoštevati novih dejstev, nastalih po zaključku glavne obravnave.
ukrep urbanističnega inšpektorja - presoja urbanističnega ukrepa - dejansko in pravno stanje, ugotovljeno v času izdaje prvostopne upravne odločbe
Odločilna dejstva za izrek ukrepa po 1. odstavku 73. člena ZUN predstavljajo ugotovitve inšpektorja o obstoju posega v prostor brez predpisanega dovoljenja v smislu 50. oziroma 51. člena ZUN.
Pritožbeni ugovor, da je tožeča stranka že sprožila postopek za pridobitev lokacijskega dovoljenja, ne vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe. Zakonitost in pravilnost odločitve tožene stranke se presoja na podlagi dejanskega in pravnega stanja, ugotovljenega v času izdaje upravne odločbe na prvi stopnji.
obnova kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je zahteva za varstvo zakonitosti vložena zoper pravnomočni sklep o zavrnitvi zahteve za obnovo postopka, se ocena kršitev določb ZKP lahko nanaša le na sklepa oziroma obsojenčev predlog za obnovo postopka, ne pa tudi na sodbe, s katerimi je bil obsojenec spoznan za krivega kaznivega dejanja.
Ker je toženka v pritožbi vztrajala tudi pri deljeni odgovornosti in navedla, da ta na tožničini strani znaša 30 %, je dejanski obseg pritožbenega izpodbijanja znatno večji kot v uvodu pritožbe navedeni znesek, vendar ga ni mogoče točno opredeliti. Toženka je namreč v pritožbi še zatrjevala, da je previsoko odmerjena prisoja za vse oblike nepremoženjske škode. Neobrazloženost pritožbene graje odškodnine za telesne bolečine ne pomeni, da ta znesek ni bil pritožbeno izpodbijan, ampak le neobrazloženost tega dela pritožbe. V opisani situaciji je imelo sodišče druge stopnje podlago v prvem odstavku 365. člena ZPP 1977, da je štelo, da se prvostopenjska sodba izpodbija tudi v tem delu in je zato lahko vanj poseglo v okviru uradnega preizkusa pravilne uporabe materialnega prava.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22389
ZKP člen 372, 372-1, 236, 236/1-1.
kazniva dejanja zoper premoženje - rop - opis kaznivega dejanja - priče - oprostitev pričanja - zunajzakonska skupnost - izločitev listin o izjavi privilegirane priče policiji
Presoja, ali opis kaznivega dejanja ropa (2. v zvezi s 1. odstavkom 213. člena KZ) vsebuje vse znake tega kaznivega dejanja.
Ker je pravna dobrota oprostitve dolžnosti pričanja v korist priče in ne obdolženca, mora sodišče obvestila, ki jih je taka priča dala policiji, iz spisov izločiti le, če presumptivno privilegirana priča, poučena v skladu s 2. odstavkom 236. člena ZKP, izjavi, da ne bo pričala.
Pri presoji, ali gre za osebo, s katero obdolženec(ka) živi v zunajzakonski skupnosti in je po 1. točki 1. odstavka 236. člena ZKP oproščena dolžnosti pričanja, je pomemben tak njen status v času pričinega zaslišanja pred sodiščem, ne pa v času, ko je obdolženec izvršil kaznivo dejanje.
pripor - ponovitvena nevarnost - odprava pripora zaradi spremembe okoliščin
Sprememba okoliščin, ki vplivajo na odreditev pripora ali njegovo podaljšanje, po odločitvi o priporu ne more vplivati na presojo o zakonitosti odločitve, je pa lahko podlaga za odpravo pripora (3. odstavek 200. člena ZKP).
pripor - sklep o odreditvi pripora - opis kaznivega dejanja - utemeljen sum
Ko državni tožilec predlaga odreditev pripora zoper osumljenca in izjavi, da bo zahteval uvedbo kazenskega postopka, navede tudi opis kaznivega dejanja, v zvezi s katerim predlaga pripor. Če preiskovalni sodnik v takšnem primeru odredi pripor, mora ta odločba vsebovati opis kaznivega dejanja in razloge, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je bilo to storjeno. Ni pa treba, da je opis kaznivega dejanja že v obrazložitvi sklepa o priporu tako dovršeno vsebinsko in slogovno formuliran kot v izreku odločb, ki praviloma sledijo v nadaljevanju postopka (sklep o preiskavi, sodba).
ZPP člen 5.ZNP člen 70.URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3.
načelo kontradiktornosti - nepravdni postopek - dolžnost sodišča opredeliti se do relevantnih navedb strank - pridržanje oseb v psihiatričnih ustanovah - prisilna hospitalizacija duševnih bolnikov zaradi ogrožanja samega sebe
Odločitev za samomor ni nujno vselej posledicaduševne bolezni oziroma prizadetosti posameznikove voljne sfere. Prisilne hospitalizacije zato ni mogoče opravičevati s pacientovo samomorilskostjo, idejami, samoimorilskimi težnjami ipd., če želja po samomoru ni posledica duševne bolezni (konec koncev je lahko tudi plod povsem razumske odločitve).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS07935
ZIZ člen 266, 266/1.ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - postopek zavarovanja terjatev - predlog za začasno odredbo pred vložitvijo tožbe - krajevna pristojnost
Iz navedb v predlogu za izdajo začasne odredbe ni natančneje razvidna vsebina skupnega ali za vsako bodočo toženko ločenega tožbenega zahtevka v napovedani tožbi. Zato je možnost sedanjega preizkusa krajevne pristojnosti za predlagano začasno odredbo omejena na predlagani ukrep, torej "na dovolitev udeležbe obeh žrebet na vseh dirkah in tekmovanjih ...". Tako dovoljenje pa je po predloženih pravilih rodovniškega knjigovodstva v pristojnosti prve in ne druge dolžnice.
ZAzil člen 37. Uredba Sveta Eu št. 343/2003 člen 2, 3.
prošnja za azil - obravnavanje prošnje za azil - določitev države članice EU
Čeprav je tožena stranka odločala o tožnikovi prošnji 26.3.2004 po določbah ZAzil, sodišče prve stopnje dne 5.5.2004 tega predpisa ni več smelo uporabiti, saj se po 1.5.2004 za določanje pristojne države, članice EU, za odločanje o azilu uporabljajo določbe prava EU.
ukrep urbanističnega inšpektorja - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Ker sodišče prve stopnje na ugovore, ki jih tožnik ponavlja kot pritožbene, ni odgovorilo, teh ugovorov ni mogoče presoditi. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.