Prvi odstavek 498. člena ZPP določa ureditev in vodenje postopka za čas od trenutka, ko zakon stopi v veljavo. Po tej določbi se postopek nadaljuje po dotedanjih predpisih le, če sta bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana sodba ali sklep, s katerima se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. To (arg. a contrario) pomeni, da se v postopkih, ki se pred sodiščem prve stopnje še niso končali, uporablja (nov) ZPP od uveljavitve dalje, torej od 14.7.1999 (razen izjem, ki so določene v 499. členu ZPP). In ker se je v konkretnem primeru postopek pred sodiščem prve stopnje končal 20.12.2000 (takrat je sodišče prve stopnje izdalo sodbo), je treba dovoljenost revizije presojati po 367. členu ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - pravdna stranka v delovnem razmerju na pristojnem prvostopenjskem sodišču
To, da je druga toženka zaposlena na Okrajnem sodišču v X. ter da prihaja pri delu v stike z vsemi sodniki tega sodišča (in se zato z njimi tudi dobro pozna, bi pri razumnem opazovalcu lahko vzbudilo dvome v nepristranskost sojenja. Zaradi varovanja objektivne nepristanskosti je zato smotrno, da se za sojenje v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče.
Odlog plačila davčnega dolga je po 89. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP) utemeljen ob ugotovitvi, da bi z izterjavo lahko bilo ogroženo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov; k vlogi mora davčni zavezanec predložiti dokazila o svojih dohodkih in o premoženjskem stanju in o dohodkih in premoženjskem stanju družinskih članov (2. odstavek 90. člena ZDavP).
ZPP člen 370, 370/1-1, 370/1-2, 370/3, 371.ZZZDR člen 81.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca - simbolična preživnina
Nepreskrbljenost zakonca kot pogoja za njegovo upravičenje do preživnine po 81. členu ZZZDR je treba nujno razlagati z vidika časovne komponente, torej kot dejstvo socialnega stanja, ki nujno vsebuje tudi prognozo socialne varnosti in s tem dejstev, ki bodo v bodoče bolj ali manj zanesljivo obstajala. Namen priznanja pravice do tako imenovane simbolične preživnine ni v zagotovitvi sredstev za preživljanje razvezanega zakonca ob sami razvezi zakonske zveze, temveč v zagotovitvi njegove bodoče socialne varnosti in s tem (trajne) preskrbljenosti.
ZDT člen 17, 19, 56.ZSS člen 15.ZVRS člen 1, 2, 3, 4, 5, 16, 21.URS člen 2, 22, 25, 49. ZUS člen 59, 59/1.
imenovanje generalnega državnega tožilca - izbira izmed kandidatov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje - prijava enega kandidata
Tudi če se na razpisano prosto mesto generalnega državnega tožilca prijavi le en kandidat in ta izpolnjuje razpisane pogoje, ga Vlada RS ni dolžna predlagati v imenovanje Državnemu zboru RS.
Sodišče ni kršilo kazenskega postopka, ko je v obrazložitvi sklepa pri oceni obtoženčeve begosumnosti in ponovitvene nevarnosti omenilo, da je bil obsojen za takšno kaznivo dejanje v Republiki Italiji in da je bila na Hrvaškem zanj razpisana tiralica italijanskih oblasti.
Glede na določbo 2. odstavka 196. člena ZKP v obsojenčevem primeru, ko se mu očitata kaznivi dejanji po 3. in 2. odstavku 311. člena KZ, ni možno dati varščine.
Na zakonitost sklepa o podaljšanju pripora ne more vplivati razlaga zagovornikov glede noveliranega 310. člena KZ, njihova negativna ocena sestave obtožnice, trditve o prihodnjem zastaranju in nepravnomočnosti sodbe v tujini, ocena o neodvisnosti in nepristranskosti sodišča, ki ostajajo na ravni trditev in trditve o sojenju v razumnem roku.
"Odprt" upravni spor, v katerem tožnik v tožbenem zahtevku ne predlaga samo odprave izpodbijanega akta tožene stranke, temveč tudi, da se ga predlaga v imenovanje, po presoji pritožbenega senata vendarle pomeni izkazano verjetnost, da tožnik uspe s svojo kandidaturo po prvem razpisu. Zato je utemeljen tožnikov pritožbeni ugovor, da kolikor bi izbira in imenovanje kandidata iz drugega razpisa "prehitela" sodno odločitev v sporu v zvezi s prvim razpisom, bi zanj nastale hujše škodljive posledice.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22366
ZKP člen 417.KZ člen 109.
izredna omilitev kazni - pogojni odpust
Dejstvo, da je obsojenec postal oče mladoletnega otroka, ki mu je po veljavnih predpisih (Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) dolžan nuditi varstvo, vzgojo in preživljanje, je nova olajševalna okoliščina, ki bi v povezavi z v rednem postopku ugotovljenimi in upoštevanimi olajševalnimi in obteževalnimi okoliščinami očitno pripeljala do milejše obsodbe.
Obnašanje obsojenca v zvezi s prestajanjem kazni zapora (prostovoljni nastop, vzorno obnašanje ter delo v času prestajanja kazni) za izredno omilitev kazni ni upoštevno, ta okoliščina se po zakonu (109. člen KZ) upošteva pri presoji, ali naj se obsojenec pogojno odpusti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22410
ZKP člen 420, 420/2, 421, 421/1, 324, 324/2, 324/5.
zahteva za varstvo zakonitosti - dopolnitev zahteve - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - krivda - naklep - glavna obravnava - zaslišanje obdolženca
Z dopolnitvijo zahteve za varstvo zakonitosti po preteku roka ni mogoče uveljaviti novih razlogov, iz katerih se sme izpodbijati pravnomočna sodna odločba.
Če je ravnanje storilca določenega kaznivega dejanja pogojeno še z določenim nagibom, je s tem storilec vsekakor izkazal, da ima povsem določeno zamisel o posledici in da je tudi njegovo hotenje za povzročitev posledice še posebej intenzivno.
Ker lahko zagovornik vloži zahtevo za varstvo zakonitosti le v korist obdolženca (1. odstavek 421. člena ZKP), v zahtevi ne more uveljavljati kršitve iz 4. točke 372. člena ZKP, ki jo je sodišče storilo v korist obsojenca s tem, ko je dejanje pravno opredelilo le z eno namesto z dvema kvalifikatornima okoliščinama.
Obtoženec lahko dopolni zagovor, ko odgovarja na vprašanja predsednika senata (4. odstavek 324. člena ZKP), tak dopolnjen zagovor pa je podlaga za postavljanje vprašanj tožilca in zagovornika. Vendar pa mora stranka v tej procesni situaciji, ko je izčrpan vrstni red, ki ga določa 324. člen ZKP, in za razliko od zaslišanja po 2. odstavku 324. člena ZKP, posebej utemeljiti, kaj želi razčistiti s postavitvijo določenega vprašanja. Predsednik senata pa bo vprašanje dovolil, razen če ne bo ocenil, da gre za situacijo, ki jo predvideva 3. odstavek 324. člena ZKP, ali da stranke postavljajo vprašanja, s katerimi zavlačujejo postopek, ne da bi to koristilo razjasnitvi zadeve (2. odstavek 299. člena ZKP).
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - pravni pouk o dolžnosti napovedi pritožbe
Prvega odstavka 362. člena ZKP že pred novelo (Ur. list RS, št. 56/2003) ni možno razlagati tako, da bi bila dovolj obdolženčeva navzočnost pri sami razglasitvi sodbe in da ni potrebno, da bi bil obdolženec navzoč tudi pri podajanju pravnega pouka o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe ter da bi mu že s tem začel teči 8-dnevni rok za napoved pritožbe.
Ker obsojenka ni dobila pouka o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe, bi ji sodišče moralo takšen pouk poslati s prepisom izreka sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS07928
ZOR člen 26, 28.ZZK člen 101, 101/1. ZTLR člen 24, 24/2.
obstoj pogodbe - sklenitev pogodbe - predmet pogodbe - pogodbena volja strank - notarski zapis pogodbe - izbrisna tožba - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dobrovernost - priposestvovanje
Kadar med samima pogodbenikoma (obema tožencema) ni spora, da določena parcela ni bila predmet pogodbe, zapis tudi ta parcela v notarskem zapisu pogodbe kot zapis njune pogodbene volje ne more povzročiti, da pogodba nastane tudi glede te parcele. Zunanji izraz pogodbeno volje, ki pa je dejansko ni bilo, je sicer omogočil zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice na sporni parceli na ime drugega toženca. Vendar je bila ta vknjižba materialnopravno neveljavna, ker do takega pravnega posla sploh ni prišlo. Revizijsko sklicevanje drugega toženca na dobro vero in načelo zaupanja v zemljiško knjigo je sklicevanje na pravno nepomembna dejstva o parceli, ki tudi po revidentovi izpovedi ni bila predmet pogodbe. Ker je tožnik na sporni parceli s priposestvovanjem pridobil lastninsko pravico že pred vknjižbo lastninske pravice na ime drugega toženca, je njegova izbrisna tožba utemeljena.
ZKP člen 372, 372-1, 355, 355/2, 420, 420/2, 424, 17.
kršitev kazenskega zakona - dejanje ni kaznivo dejanje - glavna obravnava - izvajanje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona - načela kazenskega postopka - kršitev načel
Pri preizkusu, ali je podana kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, sodišče ugotavlja, ali so v opisu dejanja z navedbo konkretnih dejstev in okoliščin zajeti vsi bistveni znaki kaznivega dejanja, ali obstaja kateri od pogojev za izključitev protipravnosti dejanja, kot so silobran (11. člen KZ), skrajna sila (12. člen KZ) in dejanje majhnega pomena (14. člen KZ) ali pa gre za morebitno zmotno presojo o tem, ali so podani zakonski znaki kaznivega dejanja.
Samostojno sklicevanje na kršitev določb 17. člena ZKP, ki vsebujejo načelo iskanja materialne resnice, ne da bi bilo povezano s kršitvijo določb, s katerimi se zagotavlja oziroma uresničuje iskanje in ugotovitev materialne resnice, praviloma ni možno.
ZPP člen 8, 212, 339, 339/2-14, 347, 347/2, 348, 358, 358/1, 367, 370, 370/1-1, 370/1-2, 370/1-3, 370/3, 378. ZOR člen 132, 132/2, 210, 210/4. ODZ paragraf 1175.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - načelo proste presoje dokazov - vrnitev danega - razdrtje pogodbe - družbena pogodba - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - načelo materialne resnice - neuresničena podlaga - učinki razdrte pogodbe - vrnitev prejetega denarja - stopnje materialne resnice - prepričanje o resničnosti dejstev - stopnja verjetnosti - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - obravnava pred sodiščem druge stopnje - nasprotje med razlogi sodbe glede vsebine listin in samimi listinami
Doseganja dokaznega standarda ni vprašanje materialnega prava. Ugotavljanje dejstev in ocena dokazov, spadata na področje ugotavljanja dejanskega stanja, ki ne more postati vprašanje materialnega prava. Vprašanje dejanskih ugotovitev in dokazne ocene lahko ob pomanjkljivi, nasprotujoči si, nerazumljivi ali nelogični argumentaciji preide le v bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja dejavnosti - opravljanje dejavnosti izven okvira dejavnosti, vpisane v register
Za inšpekcijski ukrep prepoved opravljanja dejavnosti zadostuje ugotovitev, da gospodarska družba opravlja gospodarsko dejavnost izven okvira dejavnosti, vpisanih v sodnem registru.
ugovor zoper obtožnico - pravni pouk o ugovoru - zasebna tožba - umik zaradi izostanka z glavne obravnave - zasebni tožilec - pooblaščenec zasebnega tožilca - rok za razpis glavne obravnave - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja pritožbenega senata - obvestilo strankam o seji senata
Res sodišče obtoženca ni poučilo o pravici do ugovora zoper obtožnico, ker pa gre za relativno kršitev postopka iz 2. odstavka 371. člena ZKP, bi moral obsojenec v zahtevi za varstvo zakonitosti obrazložiti vzročno zvezo med navedeno kršitvijo in nepravilnostjo oziroma nezakonitostjo sodne odločbe.
Pogoji za glavno obravnavo so podani, če je na narok pristopil ali zasebni tožilec ali pooblaščenec.
odvzem dovolilnice za mednarodni promet - odločba ustavnega sodišča - učinek razveljavitve na razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati
Razveljavitev učinkuje na sporno pravno razmerje, v katerem še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato tudi ni podana pravna podlaga, na kateri temelji odločitev tožene stranke.