Odmera za posamezne oblike nepremoženjske škode (telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - poškodba zvin vratne hrbtenice).
spor o preživljanju - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - sprememba bivališča dolžnika - ustalitev pristojnosti
Sprememba prebivališča dolžnika med izvršilnim postopkom po analogiji s pravdnim postopkom (15. člen ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 17. člena ZPP) na nadaljnjo pristojnost sodišča ne vpliva.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje - sprememba sodne prakse
Vrhovno sodišče s tem, da vodi evidenco sodne prakse in skrbi za njeno enotno uporabo, skrbi za pravno varnost in enakost v obravnavanju pred sodišči. Za spremembo ustaljene sodne prakse, ki vrhovno sodišče veže, mora biti podan očiten in utemeljen razlog, saj bi prišlo do neenakega obravnavanja oškodovancev.
ZOR člen 103. Zakon o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem, člen 18, 18-3.
promet s stavbnimi zemljišči - družbena lastnina - prenos pravice uporabe - ničnost
V pogojih družbene lastnine opravljeni prenos pravice uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča je nasprotoval tedanjemu pravnemu redu (3. točka 18. člena Zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem) in je bil ničen (103. člen ZOR).
ZPP člen 39, 39/1, 318, 318/3, 339, 339/1, 339/2-8, 377.URS člen 14, 22.ZOR člen 154, 177, 177/3, 200.
dovoljenost revizije - zamudne obresti - denarna odškodnina - ravnanje oškodovanca - zavrženje revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nesreča pri delu - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - sprememba sodne prakse - možnost obravnavanja pred sodiščem - odgovornost delodajalca - oprostitev odgovornosti - načelno pravno mnenje - zamudna sodba v odškodninskem sporu - pravni interes za revizijo - povrnitev negmotne škode - stranske terjatve - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - delna zamudna sodba - opredelitev sodišča do pritožbenih navedb
ZPP ne daje podlage za stališče, da o zahtevkih za nepremoženjsko škodo ne bi bilo mogoče odločiti z zamudno sodbo. Prav tako ne izljučuje možnosti izdaje delne zamudne sodbe. Če so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe le glede enega od več zahtevkov (ali le glede dela tožbenega zahtevka), bo sodišče pač izdalo zamudno sodbo le glede tega (dela) zahtevka.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - dejanska uporaba stvari, ki je v posesti obogatenega
Sodišču se ni bilo treba spuščati v vprašanje, ali je toženec ves sporni čas uporabljal nepremičnino ali ne, in tega razlagati, ker je za obravnavani obogatitveni zahtevek pomembno le, ali bi se lahko obogateni s stvarjo okoristil, pri čemer je irelevantno, ali je to opustil in zakaj je to storil. Bistveno je, da je prikrajšanemu s svojim ravnanjem preprečil, da bi ta stvar uporabljal sam.
ZZZDR člen 12, 12/1, 35.ZD člen 10, 10/2.URS člen 53, 53/2.
izvenzakonska skupnost - pravica izvezakonskega partnerja do dedovanja - neveljavnost zakonske zveze - namen skupnega življenja
Eden izmed razlogov za neveljavnost zakonske zveze, in to absolutne narave, je, če ni bila sklenjena z namenom skupnega življenja zakoncev (35. člen ZZZDR-UPB1). Preneseno na izvenzakonsko skupnost, o kateri je beseda, pomeni to, da morata partnerja imeti namen in tudi dejansko živeti skupaj. Ne enega ne drugega pa sodišče ni ugotovilo, razen če ni objektivnih razlogov za ločeno življenje.
prošnja za azil - pospešeni postopek - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene
Tožena stranka utemeljeno sklepa, za kar ima podlago v podatkih in listinah v upravnih spisih, da jo je tožeča stranka (prosilec za azil) namerno zavajala z navajanjem lažnih osebnih in drugih podatkov, kar zadošča za utemeljen sklep, da je tožeča stranka zlorabljala postopek in so tako podani razlogi za zavrnitev njene prošnje za pridobitev azila kot očitno neutemeljene.
vrnitev zadružnega premoženja - upravičenci do vračila - pravno nasledstvo
V postopku vračanja premoženja mora pravno nasledstvo dokazati zadružna organizacija, ki uveljavlja vračilo premoženja zadruge, ki je prenehala in ji je bilo premoženje odvzeto. Kontinuiteta s prejšnjo zadrugo ali z zadružnimi sredstvi bi morala izhajati iz vpisa v ustrezen register.
spor o pristojnosti - več sredstev in predmetov izvršbe - dodatno sredstvo izvršbe - krajevna pristojnost - ustalitev pristojnosti
Okrajno sodišče v Ljubljani ni ravnalo pravilno, ko je predlog za dodatno sredstvo izvršbe obravnavalo kot predlog za izvršbo. Po tretjem odstavku 34. člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli, poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma z drugimi predmeti. To pomeni, da se izvršilni postopek nadaljuje in da gre ne glede na število izvršilnih sredstev za en postopek.
ZDoh člen 11, 11-4. ZDoh-1 člen 16, 16/7.URS člen 14, 15. ZUS člen 73.
dohodnina - olajšave za pastorka - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - njene pravne posledice na nepravnomočne odločbe - sojenje na podlagi neposredne uporabe določb Ustave RS.
Ker je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da je določba 4. alinee 11. člena ZDoh v nasprotju z Ustavo, ni pa odločilo, kako se rešujejo odprte zadeve v predhodnem obdobju do uskladitve zakona z Ustavo, je treba po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru tožniku v tem sporu zagotoviti učinkovito varstvo pravic z neposredno uporabo določb Ustave RS.
ZUS člen 18, 18/2. ZVDP (1997) člen 1, 4, 4/5, 4/7, 8, 8/4, 26, 26/11.
kršitev zakona v škodo javne koristi - priznanje označbe porekla blaga
Javni interes je prizadet s tem, da tožena stranka pri priznanju označbe porekla blaga "Cviček" ni upoštevala določb ZVDP o varstvu geografskega porekla. Na ta način je namreč možna kolizija med različnima ureditvama zaščite geografske označbe za vino po ZIL in ZVDP, kar bi lahko povzročilo negotovost oziroma zmedo pri pridelovalcih in potrošnikih. Označevanje vina z oznakami o geografskem poreklu je urejeno neposredno z zakonom in podzakonskimi predpisi. Status geografske oznake se pridobi že z zakonom ali podzakonskim predpisom, ne pa v postopku registracije kot ga ureja ZIL. Zaščita geografskega imena za vino zato ni stvar, o kateri se odloča v upravnem postopku z upravno odločbo, torej ni upravna stvar.
Interni akt, ki ne ureja posamičnih razmerij, ampak je le podlaga za odločanje o konkretnem posamičnem razmerju, ni akt, zoper katerega je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Zato se tožba zoper tak akt zavrže.
ZSKZ člen 17. ZUS člen 14, 14/3, 23, 23/3, 50, 72, 72/4, 73, 77, 77/1.URS člen 22.
prometni davek - promet z lesom iz gozdov v lasti RS - koncesija za izkoriščanje gozdov
Ker od 1.7.1996 tožeča stranka lahko gozdove v lasti RS izkorišča le kot koncesionar, je tudi zavezanka za plačilo prometnega davka za promet z gozdnimi lesenimi sortimenti iz teh gozdov.
ZUS člen 14, 14/1, 50, 50/1, 50/2, 72, 72/4, 74.ZKZ člen 8, 77.
priglasitev del - upravni spor - spornost dejanskega stanja - sojenje na seji - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker je v zadevi ves čas sporno dejansko stanje in je stranka v tožbi izrecno zahtevala opravo glavne obravnave, je bila storjena bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu, ker glavna obravnava ni bila opravljena; posledično pa je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
davek iz dejavnosti - omejitev dokaznih sredstev na listinsko dokumentacijo
Če davčni organ ugotovi prihodke, ki jih davčni zavezanec ni napovedal, te prihodke prišteje k napovedanim, napovedani odhodki pa se povečajo le, če zavezanec predloži dokumentacijo o odhodkih, ki odpadejo na tako povečan prihodek (2. odstavek 45. člena ZDoh).
Zmanjšanje osnove za dohodnino zaradi invalidnosti je dopustno, če gre za invalida: 1. s 100% telesno okvaro in 2. mu je priznana pravica do tuje nege in pomoči. Če tožnik pogoja 100% invalidnosti ne izpolnjuje, mu osnove za dohodnino zaradi invalidnosti ni mogoče znižati. V upravnem sporu, v katerem se presoja le zakonitost upravnega akta, kot je tudi ta spor, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Potem ko je bila revizija predložena Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, je prva nasprotna udeleženka umaknila revizijo. Glede na to, da sodišče o vloženem izrednem pravnem sredstvu še ni izdalo odločbe (drugi odstavek 334. člena ZPP v zvezi s 383. členom ZPP), je ugotovilo dovoljeno razpolaganje nasprotne udeleženke in o reviziji ne bo odločalo.