CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00088627
DZ člen 157, 161. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 29a.
začasna odredba o stikih - ukinitev stikov - ogroženost otroka - bistveni vpliv na razvoj otroka - izvedba naroka - dokazna ocena
Navedbe v zvezi z ogrožanjem otrokovega zdravja so presplošne, da bi lahko utemeljevale ukinitev stikov. Enako velja tudi za vzročno povezanost med otrokovim agresivnim ravnanjem in očetovimi ravnanji na stikih.
Sodišče je na podlagi doslej zbranega procesnega gradiva ocenilo, da je sprožilcev otrokovih čustvenih in vedenjskih težav lahko več in da ob otrokovi želji po stikih z očetom in nedavni oceni, da so stiki z očetom otroku v korist, ni verjetno izkazana potreba po tako radikalnem posegu, kot je ukinitev stikov, niti po ponovni uvedbi nadzorovanih stikov ali omejitvi stikov na en dan v štirinajstih dneh.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00088171
ZNP-1 člen 6, 6/2, 57, 57/4, 66, 66/2, 66/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
skrbništvo - skrbništvo nad odraslo osebo - prenehanje skrbništva - postopek za prenehanje skrbništva - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - brezplačna pravna pomoč - odvetniško zastopanje - kršitev pravice do sodelovanja v postopku
Postavitev pod skrbništvo nasprotnemu udeležencu, ki skrbništvu nasprotuje, jemlje pravico samostojnega nastopanja v vseh pravnih postopkih (z izjemo skrbniških). Zato mu mora biti v postopku odločanja o pomembnih elementih tega skrbništva - tak element je zamenjava skrbnika - zagotovljena želena odvetniška pomoč; ni dovolj, če v postopku kot udeleženka nastopa tudi skrbnica, ki se zaradi občutka pomanjkanja pravnega znanja za to ne čuti več sposobna.
korist otoka - odvzem otroka staršem - namestitev otroka v zavod - ogroženost otroka - pravica do družinskega življenja - pravica do izjave
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je stopnja utemeljitve verjetno izkazane ogroženosti otroka v sklepu o začasni odredbi v družinskih zadevah odvisna od teže posega v pravico do družinskega življenja staršev. Hujši kot je poseg države v pravico do družinskega življenja, bolj skrbno je treba obrazložiti obstoj ogroženosti otroka, ki opravičuje izdajo začasne odredbe, in sicer zaradi njenega neposrednega vpliva na končno odločitev sodišča (procesni vidik pravice do družinskega življenja). To sicer ne pomeni, da bi morala sodišča v postopku zavarovanja z začasnim odvzemom otroka staršem pri obravnavanju ugovora staršev v vsakem primeru izvesti popolno dokazno oceno, morajo pa se temu približati, pri čemer morajo konkretizirano (ne pa pavšalno) opredeliti, zakaj štejejo posamezna sporna dejstva za dokazana s stopnjo verjetnosti (161. člen DZ) in konkretizirano utemeljiti, zakaj ocenjujejo, da obstajajo okoliščine, ki upravičujejo najhujši poseg države v pravico do družinskega življenja. Tega sodišče prve stopnje ni storilo, zato je kršilo procesni vidik pravice do družinskega življenja.
ZVEtL-1 člen 5, 5/1, 23, 31, 32. Zakon o lastnini na delih stavb (1959) člen 5, 5/1, 21. ZPDS člen 4.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - pridobitev položaja udeleženca - stavbna pravica - dopolnitev sklepa - posamezni del stavbe - splošni skupni del - skupni prostori - nacionalizacija stavbe - izvzem stanovanj iz nacionalizacije - prosto razpolaganje z nepremičnino - pravica uporabe - odločanje na podlagi dokaznega standarda verjetnosti
Glede objekta št. 281 ter delov št. 23, 24 in 25 je treba še upoštevati, da je bila z odločbo o izvzetju iz nacionalizacije v korist navedenih dveh stanovanj odrejena tudi trajna pravica skupne uporabe na drugih delih stavbe (pralnici, podstrešju, stopnišču in terasi). ZLDS, ki je veljal v času izdaje odločbe o izvzemu iz nacionalizacije, je v prvem odstavku 5. člena res, kot opozarja pritožba, določal, da imajo lastniki posameznih delov na skupnih delih stavbe trajno pravico uporabe. Termina "trajna pravica skupne uporabe" ni posebej opredeljeval. Glede na to, da sta v izreku odločbe o izvzemu iz nacionalizacije v konkretni zadevi hkrati dva različna izraza: "trajna pravica uporabe" in "trajna pravica skupne uporabe" je, ob upoštevanju že navedenega, življenjsko logičen zaključek sodišča prve stopnje iz 67. točki obrazložitve. To je, da je "trajna pravica skupne uporabe" implicirala današnjo solastnino, "trajna pravica uporabe" pa današnjo izključno lastninsko pravico. Ta sklep podpirajo tudi določbe kasneje sprejetega ZPDS, ki je vsebinsko sledil ureditvi ZLDS, jezikovno pa v 4. členu opredelil, da imajo na skupnih delih stavbe v etažni lastnini etažni lastniki skupno trajno pravico uporabe. Da je na nekem delu stavbe obstajala trajna pravica uporabe, samo po sebi torej ni nujno pomenilo, da je ta del stavbe skupni del.
ZVEtL-1 člen 12, 12/1, 44, 44/1, 44/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - dejanska etažna lastnina - skupni deli stavbe v etažni lastnini - kršitev pravice do izjave - izvedba dokazov po uradni dolžnosti
V primeru, ko gre za pripadajoče zemljišče stavbe v etažni lastnini, ugovor zaupanja v zemljiško knjigo ne more biti utemeljen. Skupni deli etažne lastnine, kamor spada tudi pripadajoče zemljišče, so namreč izvzeti iz samostojnega pravnega prometa, zato je razpolaganje z njimi nično, ne glede na morebitno dobro vero pridobitelja.
Sodišče v postopku, ki se vodi po ZVEtL-1, lahko po uradni dolžnosti tudi samo zbira dokazno gradivo, ki ga potrebuje za uspešno izvedbo postopka, vendar mora udeležencem postopka pred izdajo odločbe omogočiti izjavo o tako pridobljenem gradivu.
razmerja med starši in otroki - preživnina - potrebe otroka - materialne zmožnosti zavezanca - darilo - upoštevanje daril - preklic darila
Pritožbene navedbe, da bi sodišče v letu 2011 podarjeno premoženje moralo upoštevati v okviru preživninskih zmožnosti nasprotnega udeleženca zgolj na podlagi hipotetičnega predvidevanja, da bi bil s tožbenim zahtevkom na vrnitev darila uspešen, niso utemeljene. S podarjenim premoženjem namreč nasprotni udeleženec ne razpolaga, institut preklica darila zaradi ogroženega preživljanja darovalca pa tudi ni namenjen povečanju njegovih premoženjskih zmožnosti z namenom izpolnjevanja preživninskih obveznosti do mladoletnih otrok, temveč zagotovitvi njegovega lastnega preživljanja, če si tega ne zagotovi na drug način.
začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - začasna ureditev razmerja - začasna sodna poravnava - učinek sodne poravnave - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - stiki otroka s staršem - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom
Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Njegova ogroženost je podana, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju.
Začasna odredba je izjemen, nujen ukrep, ki ga sodišče izda, kadar je treba začasno urediti stike zaradi koristi otroka. Začasna odredba ne posega v veljavnost poravnave, ampak jo začasno nadomesti v obsegu, v katerem je drugačna. Poravnava ostane v veljavi kot pravna podlaga, a se ne uporablja, dokler traja začasna odredba.
Stiki imajo prednost pred drugimi obveznostmi otrok. Šolske naloge in učenje deklici lahko opravita tudi pri očetu. Onemogočanje oz. neupravičeno omejevanje stikov se lahko odrazi tudi pri presoji pogojev za varstvo in vzgojo otrok (sedmi odstavek 141. člena DZ). Temeljno vodilo je korist otrok, ki se zagotavlja z rednimi in kakovostnimi stiki. Zanje pa si morata prizadevati oba starša.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00088783
DZ člen 138, 139, 141, 151, 157, 157/1, 157/2, 157/3, 161, 163, 163/1, 269, 269/1. ZIZ člen 9, 9/1, 9/2. ZNP-1 člen 103, 108.
skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom - kršitev začasne odredbe - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi - selitev v tujino - bivališče otroka v tujini - največja korist otroka - sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe - kolizijski skrbnik otroka - preprečevanje stikov - prenos pristojnosti na drug center za socialno delo - telefonski stiki z otrokom - stiki prek video klica
Nasprotni udeleženec je brez soglasja predlagateljice A. A., ki je bila v relevantnem obdobju še zaupana v varstvo in vzgojo obema udeležencema, odpeljal v drugo državo in ji ne omogoča stikov z materjo, ki so bili deklici v korist. Okoliščine, ki otežujejo izvajanje stikov, je povzročil sam s svojim samovoljnim ravnanjem, s katerim je sledil le svojim interesom.
Z nenadno selitvijo je nasprotni udeleženec sam otežil oziroma praktično onemogočil izvajanje stikov, določenih s pravnomočno začasno odredbo, tudi situacijo dolgih voženj na stike, ki deklici niso v korist, je povzročil sam iz lastnih interesov. Nevzdržnost situacije, ki jo je sam povzročil, zato ne more uporabiti kot argument za prenos pristojnosti za izvajanje stikov in za nadomestitev soglasja za vpis A. A. v OŠ v Srbiji.
Nasprotni udeleženec s samovoljnim zadrževanjem A. A. v Srbiji, pri čemer je predlagateljica selitvi A. A. v Srbijo nasprotovala, onemogoča njene osebne stike z materjo in omejuje telefonske stike, kar vodi v odtujevanje A. A. od matere in A. A. povzroča dolgoročno škodo.
začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - predodelitev otroka - pravočasnost pritožbe - tek pritožbenega roka - ogroženost otroka - zanemarjanje otroka in surovo ravnanje - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - začasna določitev stikov - neizvršljiv izrek - nedoločen izrek - ponovljeni postopek - opredelitev obsega stikov
Sodišče prve stopnje je odločilo, da se osebni stiki med nasprotno udeleženko in otrokom izvajajo po sprotnem dogovoru obeh staršev, tako da je na stiku prisoten tudi predlagatelj. Naslonilo se je na mnenje CSD, ki zgolj predlaga, da ima otrok z materjo stike in na zapisnik Multidisciplinarnega tima, iz katerega izhaja, da ima otrok z mamo trenutno stike ob prisotnosti očeta. Nasprotna udeleženka utemeljeno trdi, da tako določeni stiki niso izvršljivi. Na ta način obseg stikov ni določen, prisilno se jih tudi ne da izvršiti.
povrnitev stroškov v nepravdnem postopku - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skrbnik za poseben primer - nagrada skrbnika za poseben primer - postavitev odvetnika po uradni dolžnosti - stroški zastopanja - odvetniški stroški - odmera stroškov - razlaga odvetniške tarife
Tar. št. 24 OT ureja odmero stroškov v postopku za sodno ureditev meje in določitev najemnika, dovolitev nujne poti, ustanavljanje služnosti, obenem pa se uporablja tudi za druge nepravdne postopke, ki niso zajeti v ostalih tarifnih številkah. Postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1 je specialen nepravdni postopek, ki ga v tar. št. 23 OT ni najti. Zato ga je treba uvrstiti med t. i. druge nepravdne postopke po tar. št. 24.
Tar. št. 23 OT vsebuje zaprt seznam postopkov, na katere se nanaša. V tar. št. 24 OT pa je moč prepoznati subsidiarno naravo, zato učinkuje kot splošno pravilo za vse ostale nepravdne postopke, ki niso posebej urejeni in kamor sodi tudi postopek za določitev pripadajočega zemljišča.
ZDZdr člen 30, 39, 39/1, 53, 71, 78, 78/1. URS člen 19, 35.
duševno zdravje - prisilno zdravljenje - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve
Nima prav pritožba, da se nasprotni udeleženec želi prostovoljno zdraviti, saj je več kot očitno, da je opustil zdravljenje, da je do svojega zdravstvenega stanja nekritičen, saj bo jemal zdravila po potrebi, v kolikor bo ocenil, da jih potrebuje in meni, da se lahko sam zdravi. Tako je tudi po stališču sodišča druge stopnje takšna oblika zdravljenja pri nasprotnem udeležencu nujno potrebna in je ni mogoče nadomestiti z drugačno obliko, kot je ambulantno zdravljenje oziroma nadzorovana obravnava, saj se z njo ne bi moglo doseči izboljšanja duševnega zdravja nasprotnega udeleženca.
ukrepi za varstvo koristi otroka - omejitev pravice do stikov - odvzem otroka staršem - namestitev otroka v zavod - namestitev v rejništvo - določitev stikov - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje
Odločitev o začasnem izvajanju stikov z babico pod nadzorom in omejenih stikov z očetom je začasna odločitev, s trajanjem šestih mesecev. Poudariti je potrebno, da tudi meritorni postopek, v okviru katerega je bila izpodbijana začasna odredba izdana, to je postopek izreka ukrepa trajnega značaja in v okviru tega podan predlog za razrešitev skrbnice, predstavlja nujni postopek. To pomeni, da bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju čim prej izvesti vse potrebne dokaze za sprejem najprimernejšega ukrepa trajnega značaja ter v okviru tega tudi odločiti o predlogu za razrešitev skrbnice ter odločiti tudi o stikih obeh otrok z očetom in babico.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 54. DZ člen 158, 158/1,169. ZPP člen 8.
odvzem otroka staršem - varstvo koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - postopek za oceno ogroženosti otroka - ugoditev pritožbi - pravica do družinskega življenja
169. člen DZ določa, da mora sodišče pri odločitvi o ukrepu za varstvo koristi otroka trajnega značaja upoštevati mnenje CSD. A to mnenje mora vsebovati vse značilnosti in bistvene sestavine, ki omogočajo preverjanje postopkov in razlogov, na podlagi katerih temeljijo strokovne ugotovitve, zaključki in predlogi. Priporočljivo je, da se delavci CSD pred izdelavo mnenja še enkrat pogovorijo s starši in otrokom, v mnenju pa se nato CSD opredeli tudi do otrokovega mnenja, zlasti ali je otrokovo mnenje podprto z njegovo koristjo.
ZVEtL-1 člen 42, 43, 43/1, 44, 44/3. SPZ člen 105, 105/6.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - povezanost stavbe in zemljišča - pretekla raba zemljišča - urbanistično arhitekturna zasnova - normalna funkcija objekta - samostojen objekt - objekt zunanje ureditve - pomožni objekti - garaža kot pomožni objekt - nelegalna gradnja garaže - neskladnost s prostorskimi akti - dvorišče - stavbišče - delitev parcel - nastanek novih parcel - parkirna mesta - podržavljanje - splošno ljudsko premoženje - družbena lastnina - imetništvo pravice uporabe zemljišča - imetništvo pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL - preoblikovanje družbene lastnine v lastninsko pravico - pridobitev lastninske pravice - vračanje nacionaliziranih zemljišč - denacionalizacijski postopek - akt izdan v denacionalizacijskem postopku - vsebina denacionalizacijske odločbe - celovita dokazna ocena - dokaz s sodnim izvedencem - moratorij
Navedbe predlagateljev o temeljni zasnovi stavbnega kompleksa ob gradnji, ki jih ponavljajo v pritožbi, je sodišče prve stopnje ovrednotilo, a je pravilno kot odločilne upoštevalo okoliščine v obdobju po podržavljenju do uveljavitve ZLNDL. Bistveno je, kako je bil obseg zemljišča, potrebnega za redno rabo stanovanjske stavbe, opredeljen v obdobju družbene lastnine s strani pristojnih organov, ki so upravljali s stanovanji in poslovnimi prostori.
Presoja o pridobitvi lastninske pravice ni v domeni izvedenca, ampak sodišča.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00087902
ZIZ člen 53, 268, 272, 277.
začasna odredba - ureditvena začasna odredba - postopek za določitev najemnika stanovanja - najemnik stanovanja - neposredna posest najemnika - soposest stanovanja - učinkovanje začasne odredbe - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - nov predlog za izdajo začasne odredbe
Sodišče prve stopnje je za čas do pravnomočne odločitve sodišča v tem postopku z izdano začasno odredbo za najemnico stanovanja določilo predlagateljico. Takšna začasna odredba učinkuje že z njeno izdajo in daje predlagateljici pravico do izključne uporabe tega stanovanja. Dokler takšna začasna odredba velja (zoper njo je sicer nasprotni udeleženec vložil ugovor, o katerem sodišče prve stopnje še ni odločilo), nasprotni udeleženec ne more uspeti s predlogom, s katerim predlaga nasprotno od odločitve v izdani začasni odredbi, to je, da se mu omogoči soposest stanovanja.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00087958
SZ-1 člen 25a, 29, 29/2, 29/4, 29/5. SZ-1E člen 41. ZKN člen 99, 99/2.
etažni lastniki večstanovanjske stavbe - sklep etažnih lastnikov - delitev stavbe - razveljavitev sklepa - potrebna večina za sprejem sklepa - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - posli rednega upravljanja - soglasje vseh etažnih lastnikov - upravnik večstanovanjske stavbe
V pritožbenem postopku ni sporno, da soglasje etažnih lastnikov za delitev stavbe ni bilo doseženo. Ker sklep o delitvi stavbe ni bil veljavno sprejet in zato ne velja, predlagatelj ne more zahtevati njegove razveljavitve.
stiki otroka s staršem - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - dokazna ocena - razširitev stikov - ureditvena začasna odredba - začasna odredba v družinskih sporih - ukrepi za varstvo koristi otroka - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - načelo otrokove koristi - standard verjetnosti
V 12. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je na podlagi ugotovitve, da so dosedanji stiki pod nadzorom vsaka dva tedna potekali v dobrem vzdušju, saj je bila deklica na njih razpoložena, vesela in radoživa ter izražala željo po več stikih pravilno, zaključilo, da jih je utemeljeno razširiti, in sicer na dve uri tedensko. Pritožbeno sodišče v tej zvezi dodaja, da ima odločitev sodišča prve stopnje o razširitvi stikov podlago v 156. člen DZ (načelo najmilejšega ukrepa), kar pomeni, da sodišče izreče ukrep, ki najmanj posega v starševsko skrb, če je z njim mogoče dovolj zavarovati koristi otroka. V obravnavani zadevi pa je glede na okoliščine primera mogoče zaključiti, da omejitev stikov na stike pod nadzorom vsaka dva tedna ni več potrebna in je utemeljeno določiti pogostejše stike pod nadzorom. Pritožbeno zavzemanje za nadaljnje izvajanje stikov pod nadzorom kot do sedaj, t.j. na vsaka dva tedna, je neutemeljeno.
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je tudi za podaljšanje (ali spremembo) začasne odredbe (enako kot za njeno izdajo), potrebno za verjetno izkazati pogoj ogroženosti mladoletnega otroka. V obravnavanem primeru je takšna ogroženost mladoletne A. podana, saj sum spolne zlorabe mladoletnega otroka še ni ovržen, zato je potrebno omejiti stike na način, da se izvajajo pod nadzorom. Če prvostopenjsko sodišče stikov pod nadzorom ne bi podaljšalo, saj je bila to edina oblika stikov, ki se je izvajala obdobju zadnjih nekaj mesecev, bi grozila nevarnost odtujitve deklice od očeta. Razlogi ogroženosti mladoletne A. torej še niso prenehali, zato je podaljšanje začasne odredbe utemeljeno.
ZPP člen 100, 205, 205/1, 205/1-1, 210, 339, 339/2, 339/2-11.
smrt stranke med postopkom - nadaljevanje postopka z dediči stranke - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Sklep glasi na osebo, ki je med postopkom umrla. Umrla oseba pa nima sposobnosti biti pravdna stranka oziroma udeleženka postopka, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - podaljšanje zadržanja osebe - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - izvedensko mnenje - ogrožanje zdravja in premoženja - sorazmernost in nujnost ukrepa
Sodišče prve stopnje je v postopku pravilno preverilo, ali so za predlagano podaljšanje zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom še vedno podani vsi potrebni pogoji iz 39. člena ZDZdr.