NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SOCIALNO VARSTVO
VSL00062367
ZDZdr člen 48, 48/2, 52, 74, 75, 75/2.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - zadržanje v psihiatrični bolnišnici - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - prostorska zasedenost - prostorska stiska - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - institucionalno varstvo odraslih - namestitev v socialnovarstveni zavod
Izoblikovalo se je stališče, da je v primeru, ko je treba določeno osebo namestiti v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, ki so vsi prezasedeni, ustavno vzdržna začasna rešitev, da je dolžan socialno varstveni zavod, ki ga imenuje sodišče, osebo sprejeti ob sprostitvi prvega prostega mesta v vrstnem redu za sprejem oseb na podlagi sklepov sodišč, do tedaj pa ostane oseba v psihiatrični bolnišnici.
DZ člen 153. ZNP-1 člen 6, 6/2. ZPND člen 19, 22a, 22a/8, 22b, 22b/4.
ukrepi po zpnd - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - nasilje v družini - psihično nasilje - odločanje po uradni dolžnosti - varstvo koristi otroka - pristnost izjave - indično sklepanje - odločanje o stroških po prostem preudarku
Sodišče prve stopnje je s pretežno verjetnostjo ugotovilo, da je nasprotni udeleženec večkrat izvajal nasilje nad mladoletnimi otroki in tudi, da je izrekel inkriminirane grožnje na račun predlagateljev.
Pristnost neke izjave (v smislu njene resničnosti, skladnosti z objektivno resnico) ni mogoče ugotavljati zgolj z branjem oziroma ogledovanjem listine, ki vsebuje izjavo, temveč med drugim z zaslišanjem osebe, ki je izjavo dala, in morebitnih drugih oseb, ki vedo kaj povedati o okoliščinah podane izjave.
ZVEtL-1 člen 18, 19, 23, 23/6. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - splošni skupni del - lastništvo posameznega dela stavbe - posebni skupni del - odsotnost odločilnih razlogov - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med razlogi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ureditev dostopa - sporna višina solastniških deležev
Zaradi številnih ugotovljenih pomanjkljivosti je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
Po šestem odstavku 23. člena ZVEtL-1 se šteje, da je idealni delež solastnine vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe na skupnih delih stavbe enak razmerju med površino posameznega dela stavbe in skupno površino vseh posameznih delov stavbe. Zmotno je zato upoštevanje skupnih delov 11 in 12 pri izračunu solastninskih deležev etažnih lastnikov glede skupnih delov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063976
ZVEtL-1 člen 18, 19, 19/1, 24, 26, 26/3, 29, 29/1, 35. ZPP člen 291.
pripadajoče zemljišče - vzpostavitev etažne lastnine - narok v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - neobligatornost naroka - vsebina pritožbe - klet - dokazni postopek - dokazna pravila - dokazna domneva - dokaz s sodnim izvedencem - uporaba določb nepravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - denacionalizacija
Udeleženci so bili v dolgotrajnem denacionalizacijskem postopku ves čas v sporu z nasprotnim udeležencem, kaj predstavljajo v njegovi kupoprodajni pogodbi drugi prostori, ki so bili poleg stanovanja izvzeti iz denacionalizacije, zato je sodišče svojo odločitev pravilno kot bolj verjetno oprlo na listine. Ob tem pa se je ustrezno opredelilo tudi do mnenj sodnih izvedencev geodetov iz denacionalizacijskega postopka.
vzpostavitev etažne lastnine - verjetnejša pravica - dokazna pravila - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za priposestvovanje - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - izvrševanje posesti - lastniška posest - splošni skupni del - posebni skupni del
Namen postopka za vzpostavitev etažne lastnine je, da se zemljiškoknjižno neurejeno stanje v večstanovanjskih stavbah uredi v skladu s konceptom etažne lastnine. Postopek za vzpostavitev etažne lastnine tako ni namenjen in ne omogoča razreševanja spornih lastninskih položajev. Sodišče (tudi) o njih odloči na podlagi dokaznih pravil, domnev in pravila o bolj verjetni pravici, ki so določeni v ZVEtL-1, udeleženci in druge osebe pa lahko svoje pravice uveljavljajo v pravdi oziroma drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju v pravdnem postopku (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1).
podaljšanje ukrepa - dokazni standard verjetnosti - dokazna ocena
Pravilno in prepričljivo se je sodišče prve stopnje opredelilo do zatrjevanega in po sodišču ugotovljenega tako preteklega nasilja8 kot do zatrjevanega in po sodišču ugotovljenega nasilja, segajočega v obdobje trajanja izrečenega ukrepa po čl. 19 ZPND (ki predstavlja kršitev ukrepov predhodne odločitve), o v bistvenem nespremenjenih razmerah od 9. 8. 2021 in nadaljnji potrebi po zagotavljanju varnosti predlagateljice ter o možnosti nadaljevanja izvrševanja nasilja v primeru nepodaljšanih ukrepov, vse s potrebno stopnjo dokaznega standarda verjetnosti, kot tudi o ustreznosti ukrepov.
ZNP-1 člen 22, 22/2, 22/5, 42. ZPP člen 363, 363/3.
postopek za delitev stvari v solastnini - postopek za delitev solastnih nepremičnin - udeleženci nepravdnega postopka - nasprotni udeleženci - prenos solastniškega deleža - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - dopustitev - pogoji za dopustitev udeležbe - pravni interes za udeležbo v postopku - pritožba zoper sklep procesnega vodstva - sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk
Zoper sklep, s katerim sodišče dopusti udeležbo, po petem odstavku 22. člena ZNP-1 ni posebne pritožbe. Predlagatelj bo zato sklep lahko izpodbijal šele v pritožbi zoper končno odločbo (tretji odstavek 363. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Tega ne more spremeniti dejstvo, da je izpodbijani sklep opremljen z napačnim pravnim poukom. Sodišče namreč na ta način ne more ustanoviti pravice do pravnega sredstva, ki je stranki oziroma udeležencu postopka zakon ne daje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063107
SPZ člen 69, 69/1. ZPP člen 298, 298/4, 300, 300/1.
postopek za delitev solastnine - združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje - napotitev na pravdo zaradi spora o predmetu delitve - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina
Sklep o združitvi postopkov je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni posebne pritožbe.
Prekinitev postopka ni na mestu. Med udeležencema postopka namreč ni spora o tem, kolikšen solastninski delež pripada komu od njiju (kot je sodišče prve stopnje neustrezno opredelilo njuno zavzemanje), ampak o tem, ali gre za solastnino ali navidezno solastnino. O vprašanju, ali na nepremičnini obstaja solastnina, ki utemeljuje delitev po SPZ, ali pa gre za navidezno solastnino in za dejansko etažno lastnino, kar izključuje delitev po SPZ ter terja uporabo določb ZVEtL-1, mora odločiti nepravdno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOZDOVI - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00062520
ZG člen 47, 47/6. ZPP člen 13. ZNP-1 člen 42.
prekinitev nepravdnega postopka - delitev solastnine - namenska raba nepremičnine - status nepremičnine - fizična delitev solastne nepremičnine - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - predhodno vprašanje - postopek pred geodetsko upravo - namenska raba parcele - status zemljišča - vrednost nepremičnine
Od statusa zemljišča so odvisne različne možnosti fizične delitve nepremičnine v naravi (v zvezi s tem bodo glede na določbo šestega odstavka 47. člena ZG pomembni prostorski akti oziroma v njih določena namenska raba), pa tudi vrednost nepremičnine.
Sodišče prve stopnje lahko glede na določbo 13. člena ZPP, ki se v postopku uporablja na podlagi 42. člena ZNP-1, zaradi rešitve predhodnega vprašanja prekine postopek tudi, če o njem še ni odločil kakšen drug pristojen organ in ne zgolj sodišče.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - začasna ureditev stikov - način izvajanja stikov - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - načelo kontradiktornosti - povrnitev stroškov pritožbenega postopka
Sodišče je v obrazložitvi svoje odločitve izpostavilo, da so bili sumi v zvezi s spolno zlorabo deklice zavrnjeni, kot tudi sumi storitve kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja v škodo mladoletne A. A. Izpostavilo je pozitivne ugotovitve CSD v odnosu med deklico in očetom v času, ko so izvajali stike pod nadzorom. Zato nadaljnje kopičenje dokazov v zvezi z dokazovanjem dejstev, ki jih je sodišče kot verjetne že sprejelo kot podlago za svojo odločitev, ni bilo potrebno in načelo kontradiktornosti zaradi neizvedbe nadaljnjih dokazov ni bilo prekršeno.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - psihična bolezen - paranoidna shizofrenija - hujše ogrožanje lastnega zdravja - premestitev na odprti oddelek - presoja zakonitosti ukrepa
Za obstoj pogoja iz 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr zadošča že ugotovitev, da nasprotni udeleženec sam sebi povzroča hudo škodo na njegovem zdravju. Sodišče je s pomočjo izvedenke ugotovilo, da je pri nasprotnem udeležencu akutno poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije, zaradi česar je pri nasprotnem udeležencu hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanja ter da do svojega stanja nima uvida in deluje pod vplivom bolezni. Razlog za pridržanje tako niso blodnje, ampak hudo ogrožanje lastnega zdravja nasprotnega udeleženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00063778
ZPP člen 32, 32/2-7, 44, 44/3, 482. ZGD-1 člen 50, 50/1-13, 512, 513. Odvetniška tarifa (2015) člen 3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 30.
gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi - presoja vrednosti spornega predmeta - stvarna pristojnost v gospodarskem sporu - pristojnost okrožnega sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta - povrnitev stroškov postopka - odmera stroškov postopka - čas odločanja sodišča - nastanek terjatve za povrnitev stroškov - ponovno odločanje - veljavna odvetniška tarifa - nepravdni postopek - neocenljiva zadeva - vrednotenje odvetniških storitev - merila - pravica družbenika do informacije in vpogleda
Z vidika odmere stroškov postopka je bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka o stroških razveljavilo. Ker je posledično sodišče prve stopnje o stroških postopka odločalo ponovno, bi moralo uporabiti v času (ponovnega) odločanja veljavno tarifo.
Po mnenju pritožbenega sodišča zahteva predlagatelja do informacije in vpogleda na podlagi 513. člena ZGD-1 predstavlja neocenljivo zadevo. Vsebino omenjene pravice določa 512. člen ZGD-1, ki pravi, da mora poslovodja družbenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah družbe ter mu dovoliti vpogled v knjige in spise. Iz vsebine navedene določbe je razvidno, da je narava zahteve taka, da je ni mogoče izraziti v denarju. Glede na navedeno je tako v skladu s tarifno številko 30 Odvetniške tarife treba uporabiti merila iz 3. člena Odvetniške tarife.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00061821
ZNP-1 člen 5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. DZ člen 163, 163/3. URS člen 22.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna ureditev stikov - stiki pod nadzorom - razveljavitev sklepa o začasni odredbi - največja korist otroka - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi - načelo kontradiktornosti pri izdaji začasne odredbe - pravica do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V okviru pravice do enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave RS, ki jo zagotavlja 5. člen ZNP-1, mora biti v kontradiktornem postopku vsaki stranki omogočeno, da se izjavi o vsem procesnem gradivu, ki vpliva na odločitev sodišča. Izjema je mogoča le, kadar so koristi otrok tako ogrožene, da terjajo takojšnje ukrepanje ter se kontradiktornost vzpostavi naknadno. V obravnavani zadevi za tak primer ne gre, saj je sodišče koristi otrok že zavarovalo z izdano začasno odredbo. Zato bi moralo pred njeno odpravo poročilo CSD, na katero je svojo odločitev oprlo, vročati udeležencema postopka in jima dopustiti, da se do ugotovitev strokovnih delavcev opredelita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VSL00063975
ZUreP-2 člen 245. ZNP-1 člen 9. ZPP člen 13, 13/1.
status javnega dobra - grajeno javno dobro - pridobitev statusa grajenega javnega dobra - ugotovitvena odločba občinskega organa - upravni postopek - izdaja odločbe med postopkom - nepravdni postopek - postopek za ureditev meje - predhodno vprašanje - pravilnost upravne odločbe - reševanje predhodnega vprašanja - pravnomočna upravna odločba - nična upravna odločba - sodelovanje v upravnem postopku - možnost sodelovanja v postopku - nemožnost sodelovanja stranke v postopku - prekinitev nepravdnega postopka - sklep o prekinitvi postopka - napotitev na pravdo ali drug postopek - upravni spor o zakonitosti odločbe - vezanost sodišča na pravnomočno upravno odločbo
Sodišče ne more samo rešiti predhodnega vprašanja, saj je zatrjevano nezakonitost oziroma ničnost odločbe nasprotne udeleženke mogoče uveljavljati le v postopku pred pristojnim organom, po pravilih, ki veljajo za upravni postopek oziroma upravni spor.
vmesni sklep - postopek vzpostavitve etažne lastnine - ponovni postopek - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nejasna in nepopolna obrazložitev - pripombe na izvedensko mnenje - odgovor na pripombe
Pritožbeno sodišče poudarja, da mora biti tudi vmesni sklep o primernosti strokovne podlage, ki ga sodišče izda na podlagi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1, vsebinsko popolno obrazložen. To pomeni, da bo moralo sodišče v ponovljenem postopku glede na to, da so v spisu že tri strokovne podlage, natančno pojasniti o primernosti katere strokovne podlage odloča, na kateri pravni podlagi in zakaj. Določno bo moralo odločiti, ali odloča o popravku dosedanje strokovne podlage ali o vsebinsko novi – spremenjeni strokovni podlagi in zakaj je do nje prišlo. Odgovoriti bo moralo tudi na pripombe pritožnika, ki doslej v postopku še ni dobil vsebinskega odgovora sodišča, zakaj so neutemeljene.
Strokovna podlaga je odločilnega pomena za katastrske vpise obravnavanih nepremičnin. Vsebinska presoja (tehnične) primernosti izdelane strokovne podlage, vključno s presojo relevantnosti ugovorov udeležencev zoper izdelano strokovno podlago, je pridržana sodišču. Prostor in čas za obravnavo vsebinskih pripomb udeležencev zoper strokovno podlago je v sodnem postopku, sodišče je dolžno na pripombe udeležencev odgovoriti ob presoji primernosti izdelane strokovne podlage.
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-2, 44, 44/1.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - dokazna ocena izvedenskega mnenja - dejanska raba nepremičnin - redna raba stavbe - pretekla raba - funkcionalno zemljišče k stavbi - zakonska domneva - ugovor javnega dobra
V prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1 so določeni kriteriji/merila za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča, med katerimi je v 2. točki navedena tudi pretekla redna raba zemljišča. ZVEtL-1 meril za določitev obsega pripadajočega zemljišča ne obravnava izključujoče in ne določa njihovega vrstnega reda, temveč jih našteva primeroma, sodišču pa omogoča, da s sočasno uporabo vseh naštetih enakovrednih meril na najprimernejši način določi obseg pripadajočega zemljišča. To je storilo tudi sodišče v obravnavani zadevi. Ugotovitev sodišča, da so lastniki/stanovalci stanovanj v stavbi dejansko rabili, koristili, urejali in vzdrževali sporne nepremičnine od izgradnje dalje, je pravilna, saj pritožnica tem trditvam predlagateljice ni konkretno ugovarjala. Ugovor javnega dobra - trditev, da gre za javno površino, namenjeno uporabi vsakogar, ne vsebuje konkretiziranega nasprotovanja trditvam, da sporna zemljišča redno uporabljajo le stanovalci sporne stavbe.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00061408
DZ člen 182, 269, 269/1. ZVarCP člen 25a, 25a/2. ZPP člen 339, 339/2-14, 354, 354/1, 354/2.
kolizijski skrbnik - postavitev kolizijskega skrbnika - odvetnik - izbira odvetnika - potrebno strokovno znanje - zastopanje po odvetniku - varstvo koristi otroka - spori iz družinskega razmerja - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - izvajanje starševske skrbi - navzkrižje interesov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - pravica do zagovornika - mnenje Varuha človekovih pravic
Glede na intenzivno prežetost starševskega odnosa s partnerskim in dekličino vse večjo stisko, na katero se starši ta čas ne zmorejo ustrezno odzvati, je izkazano tveganje, da le ob udeležbi staršev ne bodo v potrebni meri izraženi dekličini interesi v tem postopku. Utemeljena je zato odločitev, da za zastopanje dekličine koristi v postopku skrbi tretja oseba.
Izbira odvetnika za kolizijskega skrbnika je primerna. Ima materialnopravna in procesna znanja, potrebna za zastopanje v postopku. Dodatna znanja in veščine s področja psihologije otrok in komunikacije z njimi so koristna za čim ustreznejšo izvrševanje nalog, a pritožbene navedbe ne utemeljujejo zaključka, da postavljeni odvetnik ne bo mogel opraviti dane naloge.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061733
ZVEtL-1 člen 18, 23, 23/4, 24. SPZ člen 105, 105/2.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - skupni del stavbe v etažni lastnini - splošni skupni del - sporno lastništvo nepremičnine - priznanje neprerekanih dejstev - postopek po ZVEtL - odločanje na podlagi verjetnosti
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine sicer ni namenjen reševanju spornih lastninskih položajev, vendar to ne pomeni, da sodišče ne ugotavlja za odločitev o etažiranju določene stavbe relevantnih dejstev oziroma ne presoja dokazov v zvezi s temi dejstvi. Raziskati jih mora, o lastninsko pravnih položajih pa nato odloči na podlagi dokaznih pravil, domnev in pravila o bolj verjetni pravici, ki so določeni v ZVEtL-1.
S tem, ko niso odgovorili na poziv sodišča za podajo pripomb na izvedensko mnenje, namreč predlagatelji niso priznavali navedb nasprotnih udeležencev, saj so že ob podaji predloga za vzpostavitev etažne lastnine vnaprej zanikali trditve nasprotnih udeležencev, ki so jih ti podali v odgovoru na predlog. In ker iz poročila izvedenke izhaja, da gre za sporne dele, so predlagatelji s tem, ko niso podali pripomb na ugotovitve izvedenke, priznavali le spornost razmerij in ne trditev nasprotnih udeležencev, kot smiselno izhaja iz izpodbijanega sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061328
ZPP člen 249, 253, 253/1. ZSICT člen 45. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 52, 52/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54.
izvedenina - nagrada in stroški izvedenca - izvedenec geodetske stroke - pripadajoče zemljišče k stavbi - urbanistično arhitekturna zasnova - dopolnitev izvedenskega mnenja - pisno izvedensko mnenje - ustno mnenje izvedenca - zelo zahtevno izvedensko mnenje - izdelava zelo zahtevnega mnenja - stroški nepravdnega postopka - plačilo stroškov tekom postopka
Objektivni pogoj za plačilo je, da je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče. Načeloma je upravičen do plačila, ko delo opravi v celoti.
Glede na obseg in zahtevnost opravljenega dela ne more biti dvoma, da je šlo (najmanj) za zelo zahtevno izvedeniško mnenje.
DZ člen 135, 161. ZPND člen 10, 10/1. Pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini (2009) člen 4.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna ureditev stikov - sprememba izvajanja stikov - začasna ukinitev stikov - ureditvena začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - zavrnitev predloga - postavitev kolizijskega skrbnika - izvajanje starševske skrbi - konfliktnost med starši - nasilje v družini - okoliščine in interesi strank - otrokove potrebe - največja korist otroka - mnenje otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - dokazni standard verjetnosti - izvajanje dokazov - dokazna ocena
Izvedenka je tista nevtralna in strokovno usposobljena oseba, ki izjavo otroka pretrese z vidika otrokove koristi in z vidika, ali je to njegova prava in resnična volja.
Predlagana manjša korekcija stikov ne kaže na ogroženost otrok in tudi ne, da oče daljših stikov ne zmore. Zato pogojev za izdajo začasne odredbe ni.