predlog za obnovo postopka - zavrženje pritožbe kot prepozne - pritožba po poteku roka - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku
Pritožba je prepozna, saj je bila vročena po poteku zakonskega roka zanjo. Zato jo je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 346. člena in 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zavrglo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje in ker ni našlo tehtnih razlogov za obravnavo nepravočasne pritožbe (tretji odstavek 33. člena ZNP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00066842
DZ člen 254, 272, 295.. ZNP-1 člen 57, 57/4, 67, 67/1.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
imenovanje novega skrbnika - razrešitev skrbnika - zloraba pravice - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem
Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v prvem odstavku 67. člena določa, da v kolikor sodišče ugotovi, da obstajajo razlogi za razrešitev skrbnika ali če skrbnik sam to zahteva, odloči o razrešitvi skrbnika in imenovanju novega.
V skladu z 254. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) lahko center za socialno delo, če ugotovi, da skrbnik, ki ga je imenovalo sodišče, ne opravlja svoje funkcije oziroma jo opravlja malomarno ter zlorabi svoje pravice, s čemer ogroža varovančevo korist, in če ugotovi, da bi bilo za varovanca koristneje, če bi imel drugega skrbnika, sodišču predlaga, da sodišče razreši dosedanjega skrbnika in imenuje novega skrbnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00066150
ZIZ člen 19, 19/4. ZNP-1 člen 31, 42. ZPP člen 163, 163/4, 310, 310/1. ZGD-1 člen 50, 50/1-6, 52, 52/2, 52/3.
predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti - odločitev o stroških - nepravdni postopek - imenovanje posebnega revizorja - nesuspenzivnost pritožbe - glavni zahtevek in stranske terjatve - smiselna uporaba ZPP
Ker sklep sodišča v nepravdnem postopku v zadevah iz 6. alineje prvega odstavka 50. člena ZGD-1 (o imenovanju posebnega revizorja) obsega tako odločitev o glavnem zahtevku kot o stranskih terjatvah, je določbo drugega odstavka 52. člena ZGD-1 treba razlagati na način, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa v zadevi imenovanja posebnega revizorja tako glede glavnega zahtevka kot tudi glede odločitve o stroških.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - sklep o postavitvi začasnega zastopnika - pritožba zoper sklep o postavitvi začasnega zastopnika - obvezne sestavine pritožbe - popolna pritožba - prepozna pritožba - prepozna pritožba v nepravdnem postopku - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - tehten razlog
Obvezne sestavine pritožbe določa 335. člen ZPP, pri čemer sta nujni le dve in sicer navedba odločitve zoper katero se pritožba vlaga in podpis pritožnika. Sporna pritožba ju vsebuje. Celo več, vsebuje tudi navedbo, da se sklep izpodbija v celoti in pritožbene razloge. Odločitev o zavrženju pritožbe, ki je oprta na zaključek o njeni nepopolnosti, zato ni pravilna. Enako velja za zaključek, da je pritožba nerazumljiva. Razumljivost pritožbe namreč ni pogoj za njeno popolnost. V primeru take pritožbe pritožbeno sodišče odločitev preizkusi le po uradni dolžnosti - torej v delu, v katerem stranka ni uspela in glede kršitev, ki so naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP.
Ker je bila pritožba prepozna, je pravilno zavržena.
SPZ člen 77, 77/1, 77/2, 77/4, 77/5. ZNP-1 člen 40, 173.
sodna določitev meje - potek meje - dokončna ureditev meje - ureditev meje na podlagi močnejše pravice - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - dobroverna lastniška posest - zadnja mirna posest - kriterij pravičnosti - način uporabe nepremičnine - neuporaba nepremičnine
Enega dela spornega mejnega prostora ne uporablja nihče od udeležencev. Ker na tem delu nihče ni izkazal močnejše pravice niti zadnje mirne posesti, je sodišče mejo utemeljeno določilo na podlagi kriterija pravične ocene.
razmerja med starši in otroki - spori iz družinskega razmerja - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - izvajanje starševske skrbi - stiki z mladoletnim otrokom - začasna ureditev stikov - razširitev stikov - nastanek težko nadomestljive škode - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Otrok je navezan na oba starša ter ima z vsakim od njiju dober odnos. Bistveno je, da ima z očetom redne stike, s čimer se ohranja njuna medsebojna povezanost. V teh okoliščinah otrok z vidika začasne ureditve stikov ni ogrožen, kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče.
stroški v nepravdnem postopku - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - materialni položaj - finančno stanje - prosti preudarek - premoženjske razmere - brezplačna pravna pomoč - oprostitev plačila stroškov
Postopek za postavitev pod skrbništvo je res voden zaradi varstva koristi določene osebe, a to ni edina okoliščina, ki jo sodišče pri odločitvi o stroških postopka lahko upošteva. Na podlagi prvega odstavka 70. člena ZNP-1 lahko sodišče namreč o stroških odloči po prostem preudarku, tak preudarek pa omogoča upoštevanje vseh okoliščin konkretnega primera.
ZPND člen 22a, 22d. ZNP-1 člen 5, 42. ZPP člen 4, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10.
družinsko nasilje - družinsko nasilje nad otroki oziroma mlajšimi polnoletniki - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - zaslišanje stranke - izvedba naroka - narok v nepravdnem postopku - oprava naroka v nepravdnem postopku - odločanje brez naroka v nepravdnem postopku - neizvedba naroka - neizvedba predlaganih dokazov - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - vnaprejšnja dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Nasprotni udeleženec kot pomemben nasprotni dokaz predlagateljičinim trditvam o nasilju izpostavlja svoje zaslišanje, s katerim bi ovrgel resničnost njenih trditev. Navedeni dokaz bi sodišče lahko izvedlo le na naroku za glavno obravnavo. Tako se izkaže kot utemeljen tudi očitek nasprotnega udeleženca o bistveni kršitvi določb postopka, ker sodišče ni izvedlo naroka, ki je bil potreben zaradi izvedbe dokazov. Iz določila 22a. člena ZPND izhaja, da se za postopek odločanja o ukrepih uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek, če v ZPND ni drugače določeno. Nepravdni postopek ureja ZNP-1, ki določa, da sodišče odloči po obravnavi na naroku, razen če zakon ne določa drugače. ZNP-1 za razliko od prejšnje ureditve v ZNP izrecno določa, da sodišče opravi narok in izvede obravnavo. Sedanja ureditev glede naroka je tako skladna z določbami ZPP, da sodišče odloči na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja in da sodišče na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj in na podlagi posredno izvedenih dokazov odloči le, če zakon tako določa (4. člen ZPP). Ker v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih dokazov, je poseglo v pravico nasprotnega udeleženca do izjave v postopku, hkrati pa je z opustitvijo izvedbe naroka zagrešilo kršitev določb postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani sklep je bilo zato treba razveljaviti že zaradi obstoja pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb postopka.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00065858
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 166. ZNP-1 člen 100, 108. ZIZ člen 11, 29, 29/1, 29/4.
začasna odredba - začasna odredba o stikih - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - stiki pod nadzorom - ogroženost otroka - izvajane dokazov - načelo hitrosti postopka
V postopku zavarovanja z začasno odredbo sodišče ne izvaja vseh dokazov, ki so relevantni za sprejem končne odločitve, pač pa ugotavlja le, ali je s stopnjo verjetnosti izkazano, da je otrok zaradi ravnanj staršev ali zaradi njegovih psihosocialnih težav ogrožen. Dokazni standard verjetnosti je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva, kot argumentov proti temu dejstvu oziroma so prvi argumenti očitnejši od drugih.
prekinitev postopka - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - pogoji za prekinitev postopka - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost pogodbe - spor o veljavnosti pogodbe - obseg zapuščine - načelo ekonomičnosti postopka
Sodišče, ki vodi zapuščinski postopek, sme kljub prekinitvi pridobivati podatke, pomembne za ugotovitev obsega zapuščine. Prav tako prekinitev ne ovira pritožnikov, da ne vložita tožbe o spornih vprašanjih, od katerih je odvisna odločitev o dedovanju po njunem pokojnem dedku.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče - funkcionalno zemljišče k več stavbam - skupno pripadajoče zemljišče - skupna lastnina - delitev skupnega premoženja - sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - solastnina - solastniški delež - odločanje po prostem preudarku - povezanost stavbe in zemljišča - dostop do objekta - namembnost zemljišča - pretekla raba zemljišča - predlagalni nepravdni postopek - prekluzija - prepozna pripravljalna vloga - prepozen dokazni predlog - pravica do izjave
Ker do sporazuma o razdelitvi skupnega pripadajočega zemljišča med udeleženci postopka ni prišlo, je odločitev o razdelitvi skupnega pripadajočega zemljišča na dva solastniška deleža nepravilna. Nepremičnina, ki predstavlja skupno pripadajoče zemljišče, je v skupni lasti (ne v solastnini) vsakokratnih etažnih lastnikov obeh stavb.
Ob presojanju v okviru prostega preudarka, ali je določen del zemljišča pripadajoče zemljišče ene stavbe ali skupno pripadajoče zemljišče več stavb, se upošteva tudi prostorsko povezanost in funkcionalno povezanost zemljišča s stavbo, kamor vsekakor sodi dostop do stavbe.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSC00066598
ZDZdr člen 39, 39/1-1, 53 do 68. URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 353, 365, 365-2.
pridržanje osebe v psihiatrični bolnici - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - vožnja pod vplivom mamil - ogrožanje zdravja in premoženja
Ob pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da zadržani svojih psihiatričnih težav ne prepozna, da do svojega stanja ni kritičen in obstoja in vpliva duševne motnje na svoje vedenje in funkcioniranje ni sposoben dojeti in posledično tudi ne potrebe po zdravljenju duševne motnje, je sodišče prve stopnje utemeljeno ocenilo, da je odveč pričakovati, da bo zadržani v takšnem stanju prostovoljno sodeloval v kateri od blažjih oblik zdravljenja.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pristojnost okrajnega sodišča - krajevna pristojnost - delegacija pristojnosti
Drugi odstavek 18. člena ZNP-1 je lex specialis in ureja situacijo, ko pride do spremembe okoliščin, na katere se opira krajevna pristojnost. Ta situacija ne terja intervencije Vrhovnega sodišča RS, zakon daje pooblastilo za odstop zadeve pristojnemu sodišču, sodišču, ki vodi postopek.
ZDZdr člen 30, 30/1, 65. ZNP-1 člen 36, 36/3, 42. ZPP člen 365, 365-1.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - prepozna pritožba - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - zavrženje pritožbe
Tridnevni rok se je iztekel v ponedeljek 27. 2. 2023. Pritožba, vložena dan kasneje, je zato prepozna.
Po tretjem odstavku 36. člena ZNP-1 lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi prepozno vloženo pritožbo. Taki razlogi v obravnavani zadevi niso izkazani.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje ukrepa - trajanje ukrepa - kršitev obveznosti - položaj strank - žrtev nasilja v družini - povzročitelj nasilja v družini - ponovitvena nevarnost - okoliščine konkretnega primera - tehtanje okoliščin
ZPND v tretjem odstavku 19. člena določa, da sodišče izreče ukrep iz prvega odstavka tega člena za največ 12 mesecev, trajanje ukrepa pa lahko podaljša večkrat, vendar vsakokrat za največ 12 mesecev. Zakon predpostavk, ki utemeljujejo podaljšanje ukrepov, izrecno ne določa. Sodna praksa višjih sodišč o tem vprašanju je pestra. Ni dvoma, da sodišča kršenje izrečenih ukrepov oziroma nova nasilna dejanja štejejo za okoliščino, ki utemeljuje podaljšanje. Ni pa povsem enotnega stališča o tem, kakšen je pomen tega, da novo nasilno dejanje ni bilo storjeno. Zaslediti je stališča (kakršnega je očitno, a ne izrecno sprejelo sodišče prve stopnje), da mora biti tudi za podaljšanje ukrepov izkazano takšno ravnanje, ki ga kot nasilje v družini opredeljuje 3. člen ZPND, poleg tega pa še, da izrečeni ukrepi niso zalegli.
Sodišče mora upoštevati okoliščine, ki so bile podlaga za prvi izrek ukrepa, pa tudi ravnanje povzročitelja nasilja in žrtve med izvrševanjem ukrepa. To, ali je bilo storjeno novo nasilno ravnanje (torej osredotočenje le na povzročitelja nasilja) ne more biti odločilno; nujna je ocena, ali je prvo obdobje zadostovalo za zaščito žrtve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - NEPRAVDNO PRAVO - SODSTVO
VSL00065498
ZPP člen 325, 325/1. ZDKG člen 7, 7/1-3, 11, 11/1-1. ZKZ člen 111, 111/2. ZS člen 3, 3/2.
zapuščinski postopek - dedovanje kmetijskih zemljišč - določitev prevzemnika zaščitene kmetije - kriterij preskrbljenosti - dopolnilni sklep - izključitveni razlog - dokaz s sodnim izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - zavrnitev dokaza - pritožbena novota - stroški v zapuščinskem postopku
Napačno poimenovanje izpodbijanega sklepa nima pravnih posledic in v ničemer ne vpliva na presojo njegove pravilnosti.
Ni pomembno kdo od sodedičev, ki želijo prevzeti zaščiteno kmetijo, je bolje usposobljen za kmetijsko dejavnost.
B. B. je preskrbljen tudi na drug način, in sicer prejema plačo iz naslova zaposlitve. A. A. in B. B. sta torej preskrbljena, vendar A. A. ni kako drugače preskrbljena kot z delom v okviru kmetijske dejavnosti.
skupno pripadajoče zemljišče - splošni skupni del več stavb - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - ugotovitev pripadajočega zemljišča - javne površine - parkirišča - ugovor javnega dobra - dovozna pot - prosti preudarek - izpodbijanje zakonske domneve - dokazno breme - lastninjenje družbenih nepremičnin - pogodba o oddaji stavbnega zemljišča
Materialnopravna merila za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi so določena v prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1. Zakon ne določa nobenega razmerja med kriteriji. Opredeljuje jih enakovredno. Od vsakega posameznega primera je odvisno, na podlagi katerih kriterijev bo sodišče lahko ugotovilo obseg pripadajočega zemljišča: ob samostojni uporabi kateregakoli kriterija ali v kombinaciji z drugimi kriteriji.
Pravilna ocena sodišča, da so bile dovozne površine in parkirišča, ki so ugotovljena kot (skupna) pripadajoča zemljišča obravnavanih stavb, vselej načrtovana za potrebe obravnavanih stavb in ne kot javne površine, ima oporo v pravilno ocenjenih izvedeniških mnenjih. Z ogledom na kraju samem in z zaslišanjem udeležencev pa se je sodišče zanesljivo prepričalo tudi o dejanski namembnosti in funkcionalni povezanosti obravnavanih zemljišč s stavbami ter o njihovi dejanski pretekli rabi.
sodni izvedenec - stroški sodnega izvedenca - stroški geodetske storitve - izvedenina - elaborat - skica z izmeritvenimi podatki - sodna ureditev meje - pisna izdelava izvedenskega mnenja - plačilo izvedenca - sodni rok - podaljšanje sodnega roka
Odločitev o podaljšanju sodnega roka je v pristojnosti sodišča in ne strank, zato njihovega stališča o predlogu za podaljšanje ni dolžno pridobiti. Izvedenec je svoje delo pravočasno opravil, zato mu pripada plačilo za opravljeno delo.
sklep o dedovanju - zapuščinski postopek - izdaja sklepa - dodatni sklep o dedovanju - obseg zapuščine - predmet dedovanja - kasneje odkrito premoženje
Ker sklep o dedovanju ne vsebuje nepremičnine, katero je naknadno odkrilo sodišče na podlagi sporočila davčne uprave, je bilo treba izdati dodatni sklep o dedovanju (221. člen ZD).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00065568
ZPP člen 163, 163/4.
stroški postopka - spor iz družinskih razmerij - oprostitev plačila sodnih stroškov - odmera stroškov - postavitev izvedenca - izvedba dokaza - odločitev po prostem preudarku
Sodišče je stroške le odmerilo, zato nasprotna udeleženka ne more uspeti s pritožbenimi navedbami o tem, da so ji stroški neupravičeno pripisani, da jo plačilo nesorazmerno obremenjuje in da njena obveznost povračila ne obstoji.