ZPND člen 19, 22a, 22a/8. ZNP-1 člen 40, 40/1. ZPP člen 8.
nasilje v družini - ukrep prepovedi nasilnih dejanj - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - zakonski pogoji za izrek ukrepa - nasilje nad zakoncem - žrtev nasilja v družini - trajanje ukrepa - zagrožena denarna kazen - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - stroški v nepravdnem postopku - izpodbijanje dejanskega stanja
Namen določene denarne kazni ni v kaznovanju nasprotnega udeleženca. Denarna kazen je izvršilno sredstvo, s katerim naj bi sodišče od zavezanca (nasprotnega udeleženca) doseglo spoštovanje obveznosti; kot posredna prisila naj kazen vpliva na njegovo voljo, da opusti nasilna ravnanja. Sodišče mora denarno kazen zato določiti v višini, ki bo za nasprotnega udeleženca pomenila zadosten pritisk, da bo spoštoval sodno odločbo.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - izkazovanje ogroženosti - dokazi in dokazovanje - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje ni izrecno obrazložilo, zakaj ni izvedlo s strani nasprotnega udeleženca predlaganih dokazov (zaslišanja strank in nekaterih prič); v 12. točki obrazložitve zaključuje, da so listinski dokazi predlagateljev pretehtali nad dokazi nasprotnega udeleženca. Čeprav imajo lahko predloženi listinski dokazi veliko težo, pa to ne pomeni, da nasprotni udeleženec zgolj zaradi dokazne vrednosti, ki jo je sodišče prve stopnje poklonilo listinam, nima možnosti izpodbijati navedb predlagateljev. Takšen zaključek sodišča prve stopnje je pravzaprav vnaprejšnja dokazna ocena (neizvedenih) dokazov predlagatelja, ki ni dopustna.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 53. SPZ člen 271, 271/2. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 1, 1/2, 38, 38/1. ZPDS člen 6, 6/1, 7, 7/2. ZPN člen 7. ZLNDL člen 2, 2/1, 2/3.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti - družbena lastnina - gradbena zemljišča v družbeni lastnini - grajeno javno dobro - pravica uporabe na zemljišču - prenos pravice uporabe - funkcionalno zemljišče k stavbi - splošni skupni del - posebni skupni del - stanovanjska soseska - prekinitev postopka in napotitev na pravdo - dejanska razlastitev - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini - deklaratorna narava vpisa v zemljiško knjigo
S prenosom uporabe oziroma lastninske pravice na stavbi (posameznem delu stavbe), ki stoji na zemljišču v družbeni lastnini, se je prenesla tudi pravica uporabe na stavbišču in zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo. Za pridobitev te pravice uporabe ni bilo pomembno, ali je bila vpisana v zemljiški knjigi ali ne.
Ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča ne pomeni, da se po njem lahko gibljejo le etažni lastniki.
Trditev, da naj bi šlo za javno dobro, bi bila upoštevna le, če bi bila namembnost nepremičnine kot javne dobrine z ustreznim aktom opredeljena v času pred 1. 1. 2003.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00069773
DZ člen 141, 183, 199. OZ člen 197. ZNP-1 člen 19.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - rezidentstvo - mnenje izvedenca - stiki otrok s starši - določitev preživnine za otroka - porazdelitev preživninskega bremena - preživninsko breme - povračilo stroškov preživljanja - verzijski zahtevek
Ker v okviru nepravdnega postopka za ureditev družinskih razmerij ni mogoče uveljavljati verzijskega oziroma obogatitvenega zahtevka, bi moralo sodišče prve stopnje skladno z 19. členom ZNP-1 v tem delu postopek ustaviti in glede tega dela zahtevka po pravnomočnosti sklepa o ustavitvi nepravdnega postopka nadaljevati postopek po pravilih pravdnega postopka, saj se preživninski verzijski zahtevki uveljavljajo s tožbo v pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00067518
ZVEtL-1 člen 3. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 343, 343/1, 352.
neizkazan pravni interes - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - posamezni del stanovanja - posebni skupni deli v etažni lastnini
Pritožnica v pritožbi nasprotuje odločitvi, da parcele predstavljajo posebne skupne dele stavbe, saj meni, da bi morale predstavljati del posameznih stanovanj. Ker hkrati ne navaja, da je sama lastnica navedenih parcel, se njen pravni položaj s pritožbo ne more izboljšati, zato njen pravni interes za pritožbo ni izkazan.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - kompleks - kriteriji za določitev - uporaba materialnega prava - lastninjenje stavbnih zemljišč - javni zavod - prenos lastninske pravice - razpolaganje občine z nepremičninami - gradbeno dovoljenje - izvenknjižni prenos
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sama opredelitev zemljišča v prostorskih aktih še ne zadošča za pridobitev pravice uporabe, ki se je nato po predpisih o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini transformirala v lastninsko pravico; sodišče prve stopnje se ni oprlo zgolj na prostorske akte (kriterij iz 4. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1). Poleg kriterija določenosti spornih parcel v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila zgradba zgrajena, in določenosti v prostorskih aktih iz časa izgradnje je ugotovilo tudi obstoj kriterijev iz 2. in 3. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1: sporna zemljišča obsegajo dovoze, dostope, parkirišče, zemljišča neposredno ob stavbi, zelenice itd., in da je bila pretekla raba taka, da so sporna zemljišča uporabljali izključno delavci in obiskovalci A.
Pač pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje deloma uporabilo napačno pravno podlago, vendar to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je pravico predlagateljice utemeljevalo na določbah ZLNDL, pri tem pa je spregledalo, da je bil ZLNDL subsidiarni zakon, saj so se po njegovih določbah lastninile le tiste nepremičnine, ki niso bile že prej olastninjene po drugih predpisih. Ni sporno, da je bil in je A. od ustanovitve javni zavod za zdravstveno dejavnost v smislu določb ZZ, premoženje javnih zavodov pa se je lastninilo že leta 1991 po določbah 65. člena ZZ, ki je določal: »Premoženje, ki je družbena lastnina v upravljanju delovne organizacije iz prvega odstavka 62. člena tega zakona, ki nadaljuje delo kot zavod, postane s 1. aprilom 1991 lastnina ustanovitelja te organizacije, če ni s tem zakonom drugače določeno.« Predlagateljica je pravno podlago Zakona o zavodih navajala že v predlogu, zato ne gre za presenetljivo pravno podlago, na katero nasprotna udeleženka ob ustrezni skrbnosti ne bi mogla pomisliti. Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlagateljica kot ustanoviteljica A. (da je predlagateljica ustanoviteljica A., ni bilo nikoli sporno) postala lastnica spornih zemljišč že leta 1991 in ne šele leta 1997 z uveljavitvijo ZLNDL. S tem je posredno tudi odgovorjeno na (sicer točne) pritožbene navedbe, da ZVEtL-1 ne more biti samostojna pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice.
Ker sta sporni parceli od leta 1987 do 1991 izpolnjevali kriterije za funkcionalno (sedaj pripadajoče) zemljišče, kar je bila podlaga za lastninjenje po Zakonu o zavodih, so neutemeljene obširne pritožbene navedbe, da parceli nista v celoti potrebni za redno rabo A. in da sta bili hortikulturno ter prometno urejeni šele po letu 1997. Četudi morda res nista v celoti neobhodni za delovanje zavoda, pa ostaja dejstvo, da je A. sporni parceli imela ves čas v uporabi, pritožnica pa niti ne zatrjuje, da bi jih sama kadarkoli po letu 1987 uporabljala.
prepoved stikov - pravica do stikov z otrokom - stiki med otrokom in staršema - največja korist otroka - osebni stiki - uživanje alkohola - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - sodna poravnava
Iz ugotovljenih dejanskih okoliščin ne izhaja takšna stopnja otrokove ogroženosti, ki bi narekovala tako izjemen ukrep, kot je to prepoved vsakršnih osebnih stikov otroka z njim.
Nasprotni udeleženec ni bil ves čas pod vplivom alkohola in zato ves čas do otroka ogrožujoč, zato se kot možna rešitev, ki bi otroku omogočila osebni stik z očetom, na katerega je navezan in ne da bi bil pri tem ogrožen, ponuja odreditev stikov pod nadzorom oziroma ob navzočnosti strokovne osebe CSD.
ukrepi po zpnd - nasilje v družini - zavrnitev predloga - preprečevanje nasilja v družini - družinska skupnost - družinski člani - odločanje o stroških po prostem preudarku
Zaščitniška intervencija države po ZPND ni usmerjena v konfliktnost med sorodniki oziroma v varstvo pred vsakršnim nasiljem med njimi, ampak v preprečevanje nasilja v družini, v družinski skupnosti. V tem smislu so družinski člani osebe, med katerimi obstaja (ali je obstajala) tesnejša čustvena vez, ki jo povzročitelj nasilja izrablja za zlorabo moči nad drugo osebo.
S strani predlagateljice zatrjevani konfliktni položaj med udeležencema, ki ne izvira iz njune družinske skupnosti, ampak premoženjske skupnosti, v kateri je spor o deležih na podedovanem premoženju in spor glede načina uporabe stvari v skupni lastnini, ni mogoče reševati z uporabo določb ZPND.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - NEPRAVDNO PRAVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00067034
DZ člen 122, 122/1. ZZZDR člen 92, 92/1. URS člen 22, 155, 155/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. ZNP-1 člen 45, 45/2. ZS člen 3, 3/2.
spor iz družinskih razmerij - spor za ugotovitev očetovstva - rok za vložitev otrokove tožbe na izpodbijanje očetovstva - subjektivni rok - začetek teka subjektivnega roka - petletni zastaralni rok - uveljavitev novega zakona - pravdna sposobnost - opravljanje procesnih dejanj - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - pravna praznina - zakonska analogija - neprava retroakrivnost - prepoved retroaktivne veljave predpisov - metoda praktične konkordance - način reševanja konflikta med pravicami - enako varstvo pravic - protiustavna pravna praznina - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je subjektivni rok za vložitev predloga predlagateljice lahko začel teči od uveljavitve DZ. Obstoječo pravno praznino je sodišče pravilno interpretiralo in zapolnilo tako, da je oblikovalo izjemo, pri tem pa sledilo ciljem, kot jih je določil zakonodajalec v 122. členu DZ v zvezi s drugim odstavkom 45. člena ZNP-1, s tem, ko je določil petletni rok, v katerem mora otrok vložiti predlog za ugotovitev očetovstva. Sodišče prve stopnje je pri presoji pravice predlagateljice do sodnega varstva izhajalo iz vrednostnega izhodišča zakonodajalca, ki je omejil uveljavljanje te pravice otroka na obdobje petih let, hkrati pa je upoštevalo, da se okoliščine konkretnega primera v bistvenih sestavinah ne skladajo s tipskimi znaki abstraktnega dejanskega stanu, na podlagi katerih se po DZ presoja začetek teka roka za vložitev predloga za ugotavljanje očetovstva. Kakršno koli drugačno vrednotenje bi pomenilo, da je kršeno načelo prepovedi povratne veljave pravnih aktov in načelo enakega varstva pravic v razmerju med predlagateljico in otroki, ki so dopolnili 15 let ob uveljavitvi DZ. Drugačno materialnopravna ocena bi pomenila, da je prekluzivni rok za vložitev predloga za ugotovitev očetovstva za predlagateljico začel teči že pred uveljavitvijo DZ.
Ker gre za varstvo elementarnih ustavnih pravic, so neutemeljene pritožbene navedbe, da je z odločitvijo nedopustno poseženo v pravico prvo nasprotnega udeleženca do anonimnosti, in da sodišče pravic predlagateljice in prvo nasprotnega udeleženca ni presojalo s pomočjo načela sorazmernosti ter da ni upoštevalo, da je treba to nasprotje med pravicama uskladi z metodo razlage, ki jo teorija pozna tudi kot praktično konkordanco, ko gre za kompromis, ki naj zagotovi, da se obseg varovanja vsake pravice zmanjša le v obsegu, ki je nujno potreben zaradi uveljavitve druge pravice. Še posebej, če se upošteva metoda praktične konkordance, glede na konflikt predstavljenih pravic in upravičenj predlagateljice in prvo nasprotnega udeleženca, ob upoštevanju človekovih pravic, glede na konkretne okoliščine primera, je ob tehtanju treba dati prednost pravici predlagateljice do zahtevanega sodnega varstva, ker bi drugačna razlaga pravico predlagateljice do poznavanja lastnega izvora časovno omejevala retroaktivno, z učinkom za nazaj, kar bi pripeljalo do absurdne situacije, ko bi bil lahko rok za vložitev predloga zamujen že ob uveljavitvi DZ.
delitev skupnega premoženja - posebno in skupno premoženje - premoženjska razmerja med zakoncema - z delom pridobljeno premoženje zakoncev - kreditna pogodba - kredit, najet med trajanjem zakonske zveze - obroki kredita - plačilo skupnih dolgov - obveznosti iz naslova skupnega premoženja - pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo - načelo vestnosti in poštenja - sodna poravnava
Tožnik v nobenem primeru ne more od toženke zahtevati plačila deležev na še nezapadlih obrokih kredita. Teh namreč tudi on še ni plačal in torej prikrajšanje na njegovi strani še ni moglo nastati.
Pomanjkljivih trditev ne more nadomestiti izvedba dokazov.
Nobene potrebe ni ugotavljati višine stroškov, ki jih je toženka imela s popravilom zob v Srbiji. Tožnik namreč ne zahteva povrnitve zneska, ki naj bi ga toženki dal za popravilo zob, ampak povrnitev toženkinega deleža na skupnih obveznostih.
stroški postopka - predlog za odpust iz socialnovarstvenega zavoda - zavrnitev predloga
Prvi odstavek 78. člena ZDZdr namreč določa, da se za postopek odpusta iz varovanega oddelka smiselno uporabljajo določbe 71. člena tega zakona, torej določba, ki velja za odpust iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, ta člen pa v sedmem odstavku med drugim določa, da če je postopek za odpust uveden na podlagi predloga iz drugega odstavka tega člena (če predlog za odpust vloži oseba, njen odvetnik, najbližja oseba ali zakoniti zastopnik), se stroški postopka krijejo v skladu z 51. členom tega zakona. To pa pomeni, da jih predhodno zaradi hitrosti postopka založi sodišče (prvi odstavek 51. člena ZDZdr), na koncu pa jih mora povrniti predlagatelj. Ta zakonska ureditev je bila presojana tudi s strani Ustavnega sodišča RS, ki je z odločbo U-I-60/20 z dne 6. 3. 2020 ugotovilo, da zakonska ureditev, da stroške, nastale v zvezi s postopkom predčasnega odpusta nosi predlagatelj (pacient), če je njegov predlog zavrnjen, ni neustavna, saj ne posega v ustavno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.
delitev skupnega premoženja zakoncev - spor o velikosti deležev in predmetu delitve - napotitev na pravdo zaradi spora o predmetu delitve - manj verjetna pravica
V obravnavani zadevi je med udeležencema postopka sporno, ali tri nepremičnine sodijo v njuno skupno premoženje. Obstaja torej spor glede predmeta delitve. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je predmetni nepravdni postopek prekinilo in predlagateljico, katere pravico je štelo za manj verjetno, napotilo na pravdo.
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/2, 106/5. DZ člen 141, 141/1, 141/6, 163, 163/1, 173, 173/1.
stiki z mladoletnim otrokom - neosebni stik - nasilje v družini - ukrepi za varstvo koristi otroka - žrtev nasilja v družini - ogroženost otroka - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da sodišče ni imelo dovolj podlage za zaključek, da bi bili osebni stiki z očetom ta čas za otroka ogrožajoči. Zanesljivo je ugotovljeno, da sta otroka zaradi očetovega ravnanja v januarju 2022 utrpela akutno stresno reakcijo. Četudi je oče tako ravnal zaradi nepomirjenega odnosa z materjo otrok, sta bila dečka temu priča. Izvedensko mnenje potrjuje materine navedbe, da sta otroka še nekaj mesecev po dogodku trpela posledice očetovega nasilnega dejanja.
Okoliščina, da v naslednjih nekaj mesecih ni prišlo do novega dogodka, ne zadostuje za sklepanje, da je oče sposoben zagotoviti varen in predvidljiv potek stikov. Pritožnik ne izpodbija ugotovitev v sodbi o primanjkljajih v svojih socialnih in starševskih veščinah, o težavah pri obvladovanju impulzivnosti in tveganju za nasilna dejanja. Prav tako ne izpodbija ugotovitev o izvrševanju stikov med postopkom, iz katerih izhaja, da je kljub mnogim prilagoditvam zelo neredno in le poredko prišel na stik, da mnogokrat ni niti sporočil, da ga ne bo na stik, ali pa ni navedel razlogov, zaradi katerih ni prišel. V zadnje pol leta pred izdajo odločbe se tak njegov pristop ni spremenil. O pravilnosti odločitve, da so osebni stiki ta čas za otroka ogrožajoči, pritožbeno sodišče nima pomislekov.
Izvedensko mnenje je nedvoumno. Otrokoma je v korist, da je oče navzoč v njunih življenjih, vendar pa bodo osebni stiki za njiju dovolj varni (še)le, ko bo izboljšal svoje socialne in starševske zmožnosti.
začasna odredba po uradni dolžnosti - ogroženost otroka - stiki med očetom in otrokom - obseg stikov - primernost posameznega starša - otrokove potrebe - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje - standard verjetnosti - Center za socialno delo (CSD) kot udeleženec v postopku - ukrep trajnejše narave
Razlogi utemeljujejo odločitev, da stiki potekajo dvakrat tedensko po uro in pol izven doma očeta in poleg tega še vsak dan enkrat po telefonu. Tako določen obseg stikov ni zelo majhen (razen nekoliko krajšega časa) in je v okvirih (razponu) obsega stikov, kot jih sodišča običajno določajo v tovrstnih postopkih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00066989
ZD člen 214, 214/3, 220. ZNP-1 člen 9, 155, 155/3. ZPP člen 7, 212, 287, 287/2.
zapuščinski postopek - pravnomočen sklep o dedovanju - spor med dediči - dokazni postopek - zavrnitev dokazov kot nepotrebnih - pravica do izvedbe dokaza - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - sklenitev dednega dogovora - pogodbena avtonomija - zmota - sporna vsebina oporoke - spor o velikosti solastniškega deleža - napotitev dediča na pravdo - nedopustna pritožbena novota
Iz obrazložitve jasno izhaja, katere dokaze je sodišče izvedlo in v njih vpogledalo, prav tako pa je obrazložilo, da je vse ostale dokaze kot nepotrebne zavrnilo, torej tudi dokaz z zaslišanjem pravdnih strank.
Sama odločitev dedičev, ali bodo dedni dogovor sklenili, ali ne, sodi v pogodbeno avtonomijo dedičev.
Pravnomočen sklep o dedovanju, katerega sestavni del je tudi dedni dogovor, ki sta ga pravdni stranki sklenili, pravdni stranki veže. Zato so neutemeljene vse obširne pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče v postopku preučiti vsebino oporoke ter ponovno ugotoviti višino dednih deležev, ker je bila tožnica pri sklepanju dednega dogovora v zmoti glede višine podedovanega premoženja.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00065953
ZIZ člen 33. DZ člen 161.
začasna odredba o stikih - stiki - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - preprečevanje stikov - onemogočanje stikov z očetom - kršitev začasne odredbe - sklep o izreku denarne kazni - denarna kazen - izrek denarne kazni dolžniku
Predlagateljica je onemogočila izvedbo srečanja pri psihoterapevtki na omenjeni kliniki, ko ni želela zapustiti njenih prostorov, zato je prvostopenjsko sodišče 24. 1. 2022 dopolnilo omenjeno začasno odredbo in predlagateljici naložilo, da deklici na srečanje pripelje do parkirišča oziroma vhoda v kliniko, ju tam preda kolizijski skrbnici deklic, ki bo deklici odpeljala na svetovanje oziroma terapijo in hkrati, da je dolžna vsakršno odsotnost deklic na svetovanju opravičiti z zdravniškim potrdilom. Kot je navedlo prvostopenjsko sodišče, deklici na ta način ne bosta izpostavljeni materinemu vztrajanju pri njeni navzočnosti in njenim negativnim vplivom. Predlagateljica je kršila tudi spremenjeno odredbo, za kar jo je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 30. 3. 2022 kaznovalo z denarno kaznijo 500,00 EUR in hkrati odločilo, da se ji za primer ponovne kršitve obveznosti iz začasne odredbe določi denarna kazen v višini 850,00 EUR.
nepravdni postopek ureditve meje - spor o lastninski pravici - ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku
Predmetnega postopka ni mogoče rešiti po pravilih – kriterijih, ki so določeni za urejanje meje, saj meje, ko poteka čez stavbo, ni mogoče določiti tako, da vijuga po različnih vertikalah v različnih nadstropjih in gre v konkretnem primeru v bistvu za spor o lastninski pravici (in ne za mejni spor). O sporu o lastninski pravici pa je treba odločati po pravilih pravdnega postopka.
Postopek po določbah ZVEtL-1 je namenjen uskladitvi nepremičninskih evidenc z dejanskim stvarnopravnim položajem nepremičnin in na podlagi sprejete odločitve bodo etažni lastniki tudi formalno postali solastniki pripadajočih zemljišč (vpisani v zemljiško knjigo), kar doslej ni bilo izpolnjeno, in bodo lažje kot doslej upravljali z zemljišči, glede na upravičenja, ki jim kot solastnikom pripadajo po določbah SPZ.
nasilje v družini - psihično nasilje - verjetno izkazano nasilje - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v izključno uporabo - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - naknadna kontradiktornost
Verjetno je izkazano, da je nasprotni udeleženec s svojimi ravnanji in nepredvidljivostjo pri predlagateljici ustvarjal stalen občutek strahu, nemoči, psihične napetosti in nestabilnosti in da tako ravnanje predstavlja psihično nasilje v pomenu tretjega odstavka 5. člena ZPND.