ZNP-1 člen 149, 149/1. SPZ člen 66, 66/1, 67, 67/3, 67/4, 67/5.
predlog za nadomestitev soglasja lastnikov - nadomestitev soglasja solastnikov - priklop na javno električno omrežje - solastnina na stanovanju ali stanovanjski hiši - solastninska skupnost - ureditev razmerja med solastniki - posli nujni za redno vzdrževanje stvari - normalna raba stanovanja - redno vzdrževanje - posel rednega upravljanja
Dejstvo je, da stanovanje, ki nima elektrike, ne more služiti svojemu namenu, saj brez električne energije v današnjem času ni mogoče zadovoljevati življenjskih potreb. Ukrepi, ki so potrebni, da določena stvar služi svojemu namenu, pa sodijo pod pojem nujnega rednega vzdrževanja.
Ker se bodo z nadomestitvijo soglasja za priklop na električno energijo šele vzpostavili pogoji za rabo stanovanja v skladu z namenom, ne gre za posel po petem odstavku 67. člena SPZ, pač pa po tretjem odstavku 67. člena SPZ.
Sklep sodišča ima enake pravne posledice kot sklep, ki bi ga sprejeli solastniki. Če bi se solastniki strinjali, da se stanovanje priklopi na električno omrežje, bi morali za realizacijo priklopa podpisati ustrezna soglasja in pogodbe, saj šele na podlagi teh dejanj lahko glede na predpise pride do priklopa. Ker nasprotni udeleženec potrebne dokumentacije noče podpisati oziroma noče sodelovati v postopku, ki je potreben za priklop na električno omrežje in skuša priklop na vse načine preprečiti, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v izreku izpodbijanega sklepa natančneje opredelilo ravnanja, za katera je nadomestilo njegovo soglasje.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - laična pritožba - najbližja oseba - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - odklanjanje zdravljenja - ogrožanje sebe in drugih
Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenke ugotovilo, da ima pridržani zaradi hude duševne motnje shizofrenske narave hudo moteno presojo realnosti, da ni sposoben obvladovati svojega ravnanja, zaradi česar nujno potrebuje zdravljenje na zaprtem oddelku, saj sam terapijo odklanja kot nepotrebno. Ogroža se s tem, ko zaradi dezorganiziranega vedenja ne zmore ustrezno ocenjevati tveganj, biva oziroma prenočuje v neprimernih pogojih, zunaj, kar lahko ob visokih temperaturah privede do hujše dehidracije. Poleg tega je iz poročil CSD razvidno, da je bil do drugih napadalen, pri čemer bi lahko prišlo tudi do življenjsko nevarnih poškodb.
V obravnavani zadevi je bistveno, da narok ni bil preklican. Ker tožnika v postopku zastopa pooblaščenec, bi v takšni situaciji slednji na narok moral pristopiti.
pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - ogrožanje življenja ali zdravja drugih - samomorilnost - psihiatrično izvedensko mnenje - obstoj milejšega ukrepa
Sodišče pravilno sklepa, da je zadosti izkazana ogroženost, tako tožnikovega življenja kot zdravja, verjetno pa je tudi, da lahko ogroža življenje in zdravje drugih. Ni moč odvrniti teh vzrokov in ogrožanja z drugimi oblikami pomoči, saj nasprotni udeleženec zavrača zdravila.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00067943
ZDZdr člen 39, 39/1, 69, 70, 70/2.
pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - trajna blodnjava motnja - hujše ogrožanje lastnega zdravja - izvedensko mnenje
Prekinitev psihiatričnega in somatskega zdravljenja bi neposredno hudo ogrozilo njeno zdravje in življenje. Da je bilo slednje brez vodenega oziroma nadzorovanega zdravljenja že ogrožujoče za življenje nasprotne udeleženke, se je sodišče prepričalo z zaslišanjem nasprotne udeleženke. Sama je namreč potrdila, da je v zadnjih mesecih pred sprejemom shujšala za več kot 10 kg. To pomeni, da je bilo njeno zdravje in življenje na prostosti že konkretno in realno ogroženo. Pritožbeno mnenje, da sama sebe ni ogrožala, je ovrženo. Dejansko stanje o preteklem in o potencialnem ogrožanju je pravilno ugotovljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00068285
DZ člen 267, 267/1, 267/2, 268, 272, 272/4. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-3.
postavitev skrbnika za poseben primer - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - tožba za izpodbijanje očetovstva
Prva nasprotna udeleženka je v predmetnem ustrezno zastopana po kvalificirani pooblaščenki, katere naloga je, da ji na primeren način pojasni, namen in potek postopka, njene pravice in dolžnosti ter vsebino in posledice odločitev sodišča. Če prva nasprotna udeleženka iz strahu pred predlagateljem svoji pooblaščenki ne podaja realnih informacij in se noče aktivno udeleževati postopka, to še ne pomeni, da bi lahko za njene pravice poskrbel le skrbnik za posebni primer.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00069962
DZ člen 151, 151/2, 151/4, 153, 166. ZNP-1 člen 100, 102, 102/3, 104. ZIZ člen 277, 277/2, 278.
začasna odredba v družinskih sporih - nadomestitev soglasja starša - prešolanje učenca na drugo šolo - predlagalni postopek - izvajanje starševske skrbi - odtujevanje otroka - določitev stikov med staršem in otrokom - opravičba začasne odredbe - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - nasilje nad otrokom - neformalni razgovor otroka s sodnikom
Postopek za odločanje o vprašanjih izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na razvoj otrok, se v skladu s 104. členom ZNP-1 lahko začne le na predlog, ne po uradni dolžnosti.
Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu z 277. in 278. členom ZIZ ter 100. členom ZNP-1 nasprotnega udeleženca pozvati, da v roku 7 dni (166. člen DZ) vloži predlog, s katerim bo opravičil izdajo začasne odredbe, in ga tudi opozoriti na dolžnost predložitve dokazila o vloženem predlogu ter na posledice nevložitve.
Začasne odredbe po DZ niso namenjene sankcioniranju neprimernih ravnanj staršev, temveč varovanju koristi otrok. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je ocenilo, da je v tem trenutku, upoštevaje dejstvo, da dekleti absolutno zavračata mater in bivanje pri njej in da bo za vzpostavitev odnosa z materjo potreben čas in trud, za dekleti bolj koristno, če se začasno prepišeta na šolo v F., ki jo bosta zelo verjetno prostovoljno obiskovali.
Izključenost iz izobraževalnega procesa predstavlja močan dejavnik tveganja za ogroženost deklic.
V sodni praksi je utrjeno stališče, da se v primeru odtujevanja otrok le-te praviloma dodeli odtujenemu staršu, vendar to velja za nekatere primere, ko odtujeni starš ni izvajal fizičnega nasilja nad otroki.
pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - fikcija vročitve - vročitev na napačen naslov - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik - pravica do kontradiktornega postopka
Sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če spozna, da je stranka iz upravičenega razloga zamudila narok, na katerega je bila sicer pravilno vabljena. Če pa vročitev vabila na narok ni bila pravilno opravljena, vrnitev v prejšnje stanje ni institut, s katerim bi stranka to kršitev lahko uveljavljala, pač pa mora uporabiti pravna sredstva, ki so ji na voljo zaradi napačne vročitve in s tem onemogočitve sodelovanja v postopku.
Če stranki z opustitvijo vročitve oziroma zaradi napačno uporabljene fikcije vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, je podana kršitev načela kontradiktornosti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Če vročitev ni bila poskušana na naslovnikovem pravem naslovu, ta okoliščina izključuje tudi t. i. nadomestno vročitev oziroma domnevo (fikcijo) o pravilni vročitvi, ki temelji na vročevalčevi pustitvi pisanja v hišnem predalčniku na (pravem) naslovu stanovanja naslovnika.
Glede na določila drugega odstavka 207. člena ZPP, dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, torej tudi ne izdajati sklepov po 177. členu ZNP.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - predlog centra za socialno delo - določitev obsega stikov - sprememba ureditve stikov - razširitev stikov - zavračanje stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - največja korist otroka - mnenje otroka - strokovno mnenje - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - dvom v dokazno oceno
Čas za širši obseg stikov še ni dozorel. Razen, če bi si deklica njihove razširitve želela. Ni nepomembno dejstvo, da je deklica stara že 16 let, zato ima njeno mnenje večjo težo, pa četudi bi bilo plod očetovega vpliva.
Preuranjeno širjenje stikov bi lahko pri deklici povzročilo bistveno večjo škodo, kot jo lahko povzroči nadaljnje omejeno izvajanje stikov.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbnik
Sodišče prve stopnje je pritrdilo predlagatelju, da je sklenjena Pogodba o preužitku, s katero se je udeleženka zavezala nuditi dosmrtno oskrbo in pomoč nasprotni udeleženki, vsebinsko praktično identična pogodbi o dosmrtnem preživljanju, a je iz razloga, ker je zakonodajalec vendarle v 241. členu DZ kot oviro za postavitev skrbnika uzakonil le pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ne pa tudi pogodbe o preužitku, zaključilo, da ne obstoji zakonska ovira, da nalog skrbnice nasprotni udeleženki ne bi mogla opravljati udeleženka. Slednji zaključek je po oceni pritožbenega sodišča zmoten (oziroma vsaj preuranjen), saj temelji zgolj na ugotovitvi, da ni podan izključitveni razlog po četrti alineji 241. člena DZ, sodišče prve stopnje pa ni ugotavljalo, ali je v zvezi s sklenjeno Pogodbo o užitku morebiti podan izključitveni razlog po tretji alineji 241. člena DZ.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00068779
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161, 162, 162/1-6. ZIZ člen 102.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - začasna odredba o preživljanju otrok - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - verjetnost nastanka škode - obveznost plačevanja preživnine - neplačevanje preživnine - največja korist otroka - otrokove potrebe - premoženjsko stanje - omejitev izvršbe
Namen začasnih odredb v družinskih postopkih je v začasni regulaciji stanja do zaključka postopka, tako da se zavaruje korist otroka. V tej luči je treba interpretirati verjetnost, da bo otrok brez posredovanja sodišča ogrožen.
ZNP-1 člen 57, 57/3. DZ člen 262, 262/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - uvedba postopka po uradni dolžnosti - obrazloženost sodne odločbe - pomanjkljiva obrazložitev sklepa - konkretne okoliščine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - pravica do pritožbe
Že sama uvedba postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo pomeni hud poseg v osebno integriteto osebe. Zato mora biti presoja okoliščin, potrebnih za začetek postopka po uradni dolžnosti, restriktivna in še posebej vestno obrazložena. Ne zadošča le posplošeno oziroma vsebinsko prazno sklicevanje na okoliščine, navedene v pobudah za začetek postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00069393
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354. ZNP člen 37.
fizična delitev solastne nepremičnine - vzpostavitev etažne lastnine - stavba z več posameznimi deli - stopnišče - nepopolna oziroma nejasna obrazložitev - nejasni razlogi - nezmožnost preizkusa odločbe - pomanjkljivosti sklepa
Ne iz elaborata izvedenca, ki je sestavni del izreka sklepa, ne iz ostalih delov tega sklepa, ni mogoče ugotoviti, kateri od udeleženk so po vzpostavitvi etažne lastnine pripadle stopnice, ki povezujejo pritličje, v katerem se nahaja stanovanje predlagateljice in nadstropje, v katerem je stanovanje nasprotne udeleženke.
Sodišče je tisto, ki bi moralo v razlogih natančneje pojasniti, kaj konkretno vsak od posameznih delov zajema.
delitev solastnine - smrt stranke pred vložitvijo predloga - poprava - dediči - procesna legitimacija - stvarna legitimacija
Ali gre pri sedanjih nasprotnih udeležencih res za osebe, ki so dediči po pokojni A. A., bo stvar morebitne nadaljnje obravnave, ki je povezana z njihovo stvarno legitimacijo. Obstoj stvarne legitimacije pa ni procesna predpostavka za dopustnost predloga, temveč materialno pravni pogoj za utemeljenost predloga.
zdravljenje v nadzorovani obravnavi - sprejem v nadzorovano obravnavo na podlagi sklepa sodišča - pogoji za nadzorovano obravnavo - podaljšanje zdravljenja v nadzorovani obravnavi - trajanje ukrepa - sorazmernost ukrepa
Torej je že iz same jezikovne razlage navedene določbe mogoče sklepati, da je dopustnih več podaljšanj nadzorovane obravnave, vsakič za obdobje šestih mesecev, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 80. člena ZDZdr. Takšno je tudi stališče sodne prakse, iz zakonodajnega gradiva pa ni mogoče razbrati drugačnega namena zakonodajalca.
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno razlogovalo, da je postopek ugotavljanja ničnosti sklepov skupščine hiter v skladu s 393. členom ZGD-1 in da je pričakovati, da bodo ti rešeni kmalu. Vendar predlagatelj v pritožbi utemeljeno navaja, da je tudi obravnavani predlog za imenovanje posebnega revizorja v nepravdnem postopku ravno tako hiter postopek, saj mora sodišče prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 52. člena ZGD-1 o predlogu odločiti v petih dneh od prejema predloga in rok za pritožbo proti meritornemu sklepu je tri dni od vročitve predloga, pritožba pa ne zadrži sklepa. Torej gre za kolizijo dveh hitrih postopkov: nepravdnega in večih pravdnih postopkov. Predlagatelj utemeljeno navaja da so bili prvi pravdni postopki sproženi v maju 2021, torej pred dvema letoma in še niso zaključeni. Obravnavani nepravdni postopek pa je bil začet še slabo leto pred tem, julija 2020, v njem je bilo že trikrat odločeno, pa so bile odločitve razveljavljene. V teh posebnih dejanskih okoliščinah bi bilo bolj smotrno in ekonomično, če sodišče prve stopnje v nepravdnem postopku samo reši sporno vprašanje kdo je veljavni zakoniti zastopnik, posledično pooblaščenec in ali lahko upošteva pripoznavo zahtevka in predlog za sklenitev sodne poravnave.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postavitev skrbnika - načelo kontradiktornosti - vročitev vloge - pravica do izjave - začasni skrbnik
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko predlagateljici ni dalo možnosti, da se o predlogu, ki posega v njen pravni položaj, izjavi in ko z njo in predlaganim začasnim skrbnikom ni opravilo razgovora, storilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Že ta kršitev, ki jo je treba odpraviti, utemeljuje razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje (354. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
spor iz razmerij med starši in otroki - sodna poravnava - določitev stikov - obseg stikov - sprememba stikov - zvišanje preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - izvenšolske dejavnosti - potrebe mladoletnega otroka - največja korist otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - neizvedba dokaza
Če ima deklica v času stika izvenšolsko aktivnost, je očetova dolžnost, da v okviru izvrševanja stika za to poskrbi in deklico odpelje na dejavnost. Tisti od staršev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, pa mora opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike. Ta določba materi nalaga, da otroka ne obremeni s preštevilnimi izvenšolskimi dejavnostmi. Za deklico je koristnejši stik z očetom, kot pa udeležba na več interesnih dejavnostih. Potrebam osemletne deklice zadostita že ena ali največ dve interesni dejavnosti.
sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter o stikih z otroki - zvišanje preživnine - sprememba sporazuma o stikih - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - znižanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - sprememba višine preživnine - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - preživninske potrebe otroka - pridobitne zmožnosti staršev - življenjski stroški - preživljanje otroka - kreditna obveznost staršev - razdelitev stroškov - konkretizacija pritožbenih navedb
Ocena sodišča je realna in v skladu s splošno znanimi potrebami otrok primerljive starosti. Pritožba ocene ne uspe omajati. Posplošeno zatrjevanje, da so mesečni stroški varstva in prehrane v vrtcu višji kot stroški šolskih potrebščin in prehrane v osnovni šoli, ne zadostuje.