DZ člen 241, 241-4, 241-6, 242, 265, 265/1. ZNP-1 člen 6, 6/1, 6/2, 7, 33, 33/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 70, 70-1, 70-5, 70-6.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postavitev začasnega skrbnika - imenovanje skrbnika - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - vrsta začasne odredbe - namen zavarovanja z začasno odredbo - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - predlog za izdajo začasne odredbe - določno in konkretno oblikovan predlog - nujnost izdaje začasne odredbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - izkazanost nastanka težko popravljive škode - grozeča škoda - ogroženost zdravja - ogroženost premoženja - psihiatrično izvedensko mnenje - obseg pomoči - poseg v pravico do izjave - vsebina obrazložitve sodne odločbe - neobrazloženost odločitve - načelo hitrosti - preiskovalno načelo - ugotavljanje dejstev po uradni dolžnosti - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dopolnitev dokaznega postopka - priznanje udeležbe v postopku - bližnji sorodnik - navzkrižje interesov - premoženjska korist - tožba na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - rok za izpodbijanje pogodbe - pravočasna zahteva za izločitev sodnika - očitek pristranskosti sodnika - odklonilni razlog - izločitveni razlog - dodelitev zadeve drugemu sodniku - pravočasna pritožba - dovoljena pritožba
Če namena zavarovanja ni mogoče doseči že z izdajo sklepa o začasnem skrbništvu, v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo sodišče lahko izda vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja - zaščito koristi in pravic osebe, ki jih ne more urediti sama.
V postopku zavarovanja je temeljno vodilo izključno zaščita osebe, njenih interesov in koristi pred nevarnostjo ali škodo (premoženjsko in nepremoženjsko), ki grozi varovani osebi, nikakor pa ne zaščita premoženjskih koristi in pričakovanj predlagateljev ali tretjih oseb. Izrečeni začasni ukrep mora biti sorazmeren stopnji sposobnosti osebe in prilagojen njenim individualnim okoliščinam in izključno potrebam varovane osebe.
Ker odklonitvenih razlogov ni mogoče prvič uveljavljati šele v pritožbi, se pritožbenemu sodišču ni treba vsebinsko opredeljevati do okoliščin, ki naj bi kazale na pristranskost sodnice.
manj verjetna pravica - prekinitev nepravdnega postopka - napotitev na pravdo
Ker je predlagatelj po podatkih zemljiške knjige vknjižen kot lastnik hiše v BiH, kar pritožbeno ni sporno, je manj verjetna pravica nasprotne udeleženke.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - izvedenec psihiatrične stroke - organska duševna motnja - psihotično dojemanje realnosti - ambulantno zdravljenje - poslabšanje zdravstvenega stanja - čas zdravljenja
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pomeni hud poseg v človekove pravice zadržane osebe. Kot priznava tudi sam pritožnik, pa je takšen ukrep v določenih primerih vendarle nujen. Dopusten je ob strogih pogojih, določenih v prvem odstavku 39. člena ZDZdr, in sicer: 1) oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; 2) navedeno ogrožanje je posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteni presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje; 3) navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). Izrečeni ukrep mora biti omejen na najkrajši možni čas.
DZ člen 158, 158/1, 160, 160/1, 161. ZNP-1 člen 96, 96/4.
predlog za izdajo začasne odredbe - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - začasna ureditev stikov - pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - sprememba sporazuma o stikih - sprememba izvajanja stikov - obseg in način izvajanja stikov - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - razgovor z otrokom - mnenje otroka - upoštevanje otrokovih želja - pomen otrokove želje pri ureditvi stikov - dokaz z vpogledom v listino - telefonski stiki z otrokom - subsidiarna uporaba ZPP - smiselna uporaba ZPP
Ko je bila skladno z dogovorom udeležencev glede stikov nasprotnega udeleženca z otroki izdana začasna odredba, so vsi živeli v istem stanovanju in so otroci tudi takrat, ko so čas preživljali z nasprotnim udeležencem, spali doma. Po preselitvi pa ima nasprotni udeleženec za izvajanje stikov na voljo le eno sobo z eno posteljo. To, in ne kakšno ravnanje predlagateljice, je razlog, da vsi trije otroci odklanjajo nočitve pri nasprotnem udeležencu. Splošno znano dejstvo je, da ena 160 cm široka postelja ni primerna za spanje očeta, dveh trinajstletnih sinov in devetletne hčerke. Siljenje otrok, naj v opisanih razmerah spijo z očetom, bi otroke lahko ogrozilo. Kvalitetno spanje je pomemben dejavnik pri razvoju in bi siljenje otrok, da spijo pri očetu namesto v urejenih razmerah doma, bilo nedopustno. Taka prisila bi lahko škodljivo vplivala na njihov zdrav razvoj.
Vpogled v izjavo A. A., ki jo je podala strokovni delavki CSD, staršema sicer ni dovoljen, a to ne pomeni, da se ta izjava ne upošteva. ZNP-1 v četrtem odstavku 96. člena določa, da v primeru, ko staršem vpogled v zapis razgovora z otrokom ni dovoljen, sodišče v obrazložitvi odločbe povzame dele izjav iz razgovora z otrokom, če svojo odločitev opre na tako izjavo otroka.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - stroški postopka - smrt nasprotnega udeleženca po vložitvi predloga
Pravilno sodišče prve stopnje ugotavlja, da situacije, kot je konkretna, ko je postopek začet na predlog in ustavljen zaradi smrti nasprotne udeleženke, zakon ne ureja, ureja pa nasprotno situacijo, primer ustavitve postopka in posledično breme kritja stroškov, ko je postopek uveden po uradni dolžnosti. V posledici slednjega, je s sklepanjem po nasprotnem argumentu, predlagateljica tista, ki je dolžna kriti stroške nastale s postopkom postavitve odrasle osebe pod skrbništvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00083626
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 14, 14/1, 14/2. DZ člen 150, 183, 183/4, 196. ZNP-1 člen 23, 23/1, 55, 55/2. OZ člen 299, 299/2
plačilo preživnine - razmerja med starši in polnoletnim otrokom - preživljanje polnoletnega otroka, ki se redno šola - redno šolanje - višina preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - študentsko delo - štipendija - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - posojanje denarja - dokazna ocena - preživninske zmožnosti zavezanca - minimalni mesečni dohodek - lastništvo nepremičnine - lastništvo osebnega avtomobila - uporaba nepremičnine - porazdelitev preživninskega bremena - pravica do enakosti pred zakonom - materialno procesno vodstvo - nepravdni postopek - razlike med pravdnimi in nepravdnimi zadevami - ugotovitev očetovstva - zapadlost posameznih obrokov - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Zmoten je pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo nasprotnemu udeležencu določiti nižjo preživninsko obveznost, ker je predlagateljica prejemala iz naslova študentskega dela kontinuirane dohodke in dodatno še štipendijo.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - premestitev v drug zavod - izvedba naroka - dokazni postopek - procesna kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti
Res je, da je bil zaradi neizpolnjevanja tehničnih pogojev ustavljen postopek verifikacije varovanega oddelka, a to na samo vsebino varovanja oz. storitev predlagatelja direktno ne vpliva. Da bi se v tem delu lahko preizkusil sklep, bi moralo sodišče prve stopnje navesti konkretne okoliščine, ki so sedaj drugačne, kot so bile pred enim letom.
Končno prvi odstavek 8. člena ZNP-1 (ki se v tej zadevi uporablja v povezavi s 30. členom ZDZdr) določa, da sodišče odloči po obravnavi na naroku, če zakon ne določa drugače. In v tem primeru ZDZdr ne odloča drugače - ni uzakonjeno, da bi se predmetni postopek opravil brez naroka in brez zaslišanja nasprotne udeleženke, kot je napačno postopalo sodišče v tem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00083610
ZVEtL-1 člen 12, 12/2, 12/3, 13, 13/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - elaborat za evidentiranje sprememb - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - vmesni procesni sklep - dokazovanje z izvedencem - izvedenec geodetske stroke - naloga izvedenca - ravnanje v skladu s pravili stroke - parcelacija - najverjetnejša katastrska meja - določitev nove meje - pravica do izjave - pripombe na elaborat - dokazna ocena
Predmet izvedenčevega dela ni bila ureditev (ponovna vzpostavitev ali obnova) meje med nekdanjima parcelama po podatkih katastra nepremičnin, pač pa delitev sedanjih zemljiških parcel v obsegu in na način, kot ga je za potrebe končne odločbe za ta postopek določilo sodišče po dokazni oceni zbranega celotnega (ne le arhivskega katastrskega) procesnega gradiva.
Pritožba z očitki zoper strokovno nepravilno določeno katastrsko mejo med nekdanjimi zemljiškimi parcelami izpodbija vsebinski preizkus elaborata in ne njegove formalne skladnosti s pravili stroke.
ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 212, 212-1, 213, 213/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - sporna dejstva glede obsega zapuščine - sporna dejstva glede vračunavanja darila v dedni delež - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - sklepanje na podlagi pravila o dokaznem bremenu - prevalitev dokaznega bremena - dokazovanje negativnega dejstva - nasprotja v izreku - terjatev zapustnika - odplačnost pridobitve
Pritožnik in njegova sodedinja ne moreta biti hkrati napotena na pravdo glede nasprotujočih si dejstev - on z zahtevkom, da kupnina v višini 25.000,00 EUR ne predstavlja darila, ona pa z zahtevkom, da se ta kupnina kot darilo vračuna v pritožnikov dedni delež. V obeh delih izreka gre namreč za napotitev na pravdo v zvezi z istim spornim dejstvom, zaradi česar pravica vsakega izmed dedičev ne more biti hkrati manj verjetna in bolj verjetna. Sodišče prve stopnje bi lahko na pravdo napotilo le enega izmed njiju - tistega z manj verjetno pravico.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00083542
URS člen 19, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 2, 2-12, 39, 39/1, 39/1-1.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - pravica do osebne svobode - pravica do duševne integritete - poseg v človekove pravice - sorazmernost ukrepa - trajanje ukrepa - nujni postopek - paranoidna shizofrenija - odklanjanje zdravljenja (terapije) - hujše ogrožanje lastnega zdravja - privolitev v psihiatrično zdravljenje - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju
V 39. členu ZDZdr je že zakonodajalec zasnoval test, po katerem presoja sodišče sorazmernost posega v pravico do posameznikove osebne svobode (in pravice odkloniti zdravljenje). Kar mora v vsakem konkretnem primeru s pomočjo izvedenca storiti sodišče, je ugotoviti, katera konkretna ravnanja unikatnega posameznika utegnejo zaradi njegove duševne motnje pripeljati do resnih ogrozitev. Nato pa pretehtati, ali so ogrozitve dovolj otipljive in resne, ter ali jih je mogoče odvrniti mileje kot z intenzivnim, osebno svobodo omejujočim bolnišničnim zdravljenjem. Izraz sorazmernosti je tudi odreditev ukrepa za le toliko časa, kolikor je glede na pravila psihiatrične stroke predvidoma treba, da bo zdravljenje doseglo točko, ko nevarnosti ogrožanja ne bo več.
Prvostopenjsko sodišče pritožnikovega golega zavračanja zdravljenja paranoidne shizofrenije ni a priori štelo za takšno ogrožanje zdravja, ki upravičuje sprejetje na oddelek pod posebnim nadzorom. Kot resno ogrožanje ni opredelilo samih po sebi psihotičnih stanj kot neposrednih simptomov nezdravljene psihoze, marveč usodne (nepovratne) posledice, ki jih ima kronifikacija bolezni na pritožnikovo kognitivno stanje. Ključna pri tem je na izvedensko mnenje in neposredno zaznavo razpravljajoče sodnice oprta ugotovitev, da se pritožnik ne zaveda svojega stanja (v dejanskih prvinah). Če bi se ga in bi ga torej svobodno sprejemal, bi bilo siljenje pritožnika k zdravljenju nedopusten poseg v njegovo pravico odločati o sebi. Tako pa pri izrekanju ukrepa velja domneva, da bi pritožnik, ko bi te prvine mogel razumeti, v zdravljenje verjetno privolil.
Presoja o (ne)obstoju procesne ovire za meritorno odločanje v obliki pravnomočno razsojene stvari (res iudicata) temelji na kriteriju identitete spora. Dva spora sta identična, če sta podana istovetnost pravdnih strank (subjektivna istovetnost) in istovetnost tožbenega zahtevka (objektivna istovetnost), pri čemer je treba pri presoji objektivne identitete sporov enakovredno upoštevati dva elementa: tožbeni predlog in dejansko podlago tožbenega zahtevka oziroma sodbe.
preprečevanje nasilja v družini - namen začasnih ukrepov - sorazmernost
Določilo četrtega odstavka 22.b člena ZPND res določa, kdaj mora žrtev predlagati ukrepe po ZPND in da so zato lahko zaradi presoje verjetnosti nasilja pomembna tudi predhodna ravnanja. Vendar pa to velja le tedaj, ko je izpolnjena osnovna predpostavka, da je do zatrjevanega nasilja oziroma posega v osebnostne pravice prišlo v zakonsko predpisanem roku šestih mesecev pred vložitvijo predloga. Šele v tem primeru mora sodišče sedanjo ogroženost predlagatelja ocenjevati celostno, torej upoštevati tudi pretekla ogrožajoča dejanja, na podlagi katerih bi lahko ugotovilo, kakšna stopnja zaščite je potrebna2. Namen ukrepov po 19. členu ZPND namreč ni v kaznovanju nasprotnega udeleženca za pretekla ravnanja, ampak prevencijski, torej da v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj žrtvi družinskega nasilja zagotovi ustrezno varstvo.
preprečevanje nasilja v družini - psihično nasilje - prepoved približevanja - poseg v osebnostno pravico - poseg v dostojanstvo - žrtev nasilja v družini
Psihično nasilje predstavlja poseg v dostojanstvo in osebnostne pravice žrtve.
ZGD-1 člen 390, 552. ZSReg člen 19, 33, 33/2, 34, 34/1, 39, 39/1, 39/1-2. ZNP-1 člen 37, 42. ZPP člen 338, 338/1.
izbris družbenika iz sodnega registra - vpis spremembe podatkov v sodni register - izpodbojnost sklepa skupščine - razlogi za prekinitev postopka - ničnost sklepa skupščine - ravnanje v nasprotju z moralo - skupščinski sklep o izključitvi družbenika - možnost izjave - registrski postopek - pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava - pravno relevantna dejstva
Sodišče druge stopnje pritrjuje tudi pravilnemu stališču sodišča prve stopnje, da je bilo v sodni praksi izoblikovano stališče, da če se neveljavnost skupščinskega sklepa utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, taka neveljavnost ni ovira za vpis v sodni register.
ZVEtL-1 člen 3, 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-2. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 315.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - pločnik - parkirna mesta - zelenica - obseg pripadajočega zemljišča - dokazovanje z izvedencem - stanovanjska soseska - prostorski akti - pretekla raba zemljišča - vmesni sklep
Sodišče prve stopnje med dejanskimi ugotovitvami navaja, da so urejena mesta za odlaganje odpadkov ob vsakem vhodu in da so prostori za odlaganje odpadkov očitno v redni rabi stavbe. Izvedenka urbanistične stroke je v skici svojega mnenja označila štiri pravokotna nahajališča med parkirnimi prostori kot primerne in predvidene prostore za odlaganje odpadkov. Na podlagi 2. točke 43. člena ZVEtL-1 je pritožbeno sodišče sklenilo, da tudi te določi za individualna pripadajoča zemljišča.
Za ureditev lastninskih razmerij (potreben vpis v zemljiško knjigo) bo sodišče prve stopnje moralo poskrbeti še za ustrezno geodetsko odmero navedenega dela nepremičnin, zato ima ta del odločitve pritožbenega sodišča naravo vmesnega sklepa (315. člen ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in z 42. členom ZNP-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00083254
ZNP-1 člen 23, 149, 149/1.
ureditev razmerij med solastniki - stanovanjska hiša - način uporabe nepremičnine - nepravdni postopek - materialno procesno vodstvo v nepravdnem postopku - souporaba stanovanjske hiše
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi bila izmenična uporaba sporne nepremičnine mogoča zgolj ob sporazumu udeležencev o tem.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem - obstoj duševne motnje - varstvo in oskrba - hujše ogrožanje lastnega zdravja - nadzorovana obravnava v domačem okolju
Sodišče prve stopnje je odločalo o predlogu predlagatelja (izvajalca zdravljenja duševnih motenj) za sprejem nasprotne udeleženke v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve.
Nadzorovana obravnava ter varstvo in oskrba v domačem okolju glede na ugotovljeno zdravstveno stanje pritožnice in njene potrebe zanjo ni primerna.
ZVEtL-1 člen 3, 13, 13/6, 30. ZKN člen 2, 3, 3-5, 30, 30/6. ZNP-1 člen 216. ZNP člen 35, 35/1, 37. ZPP člen 165, 165/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - elaborat za evidentiranje sprememb - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - vsebina elaborata - vmesni procesni sklep - možnost podaje pripomb na elaborat - odgovor izvedenca na pripombe strank - dejansko stanje v naravi - del stavbe - dejanska raba posameznega dela stavbe - opredelitev samostojnih delov stavbe - povrnitev stroškov pritožbenega postopka
Ali je bila delitev in sprememba namembnosti prostorov s strani enega od etažnih lastnikov (ne)dopustna ni predmet presoje v okviru naloge, ki je bila v tem postopku vzpostavitve etažne lastnine naložena izvedencu geodetske stroke. Enako velja za vprašanje, ali novi deli stavbe ustrezajo definiciji primernega stanovanja ter vsem predpisanim standardom v SZ-1 in njegovih podzakonskih aktih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083544
URS člen 22, 56. ZPP člen 163, 163/6, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. DZ člen 157, 157/1, 157/2, 161.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba v družinskih sporih - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pravica do enakega varstva pravic - (ne)izvedba predlaganih dokazov - ustavna odločba - varstvo koristi otroka - dokazni standard verjetnosti - ogroženost otroka - stiki z otrokom - izvajanje stikov - bolezen otroka - preprečevanje stikov - kršitev začasne odredbe - izrek denarne kazni - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - hude stanovanjske razmere - skrb za otroka
Iz povzetega dela obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča U-I-28/24 izhaja dvoje. Prvič - da velja načelna dolžnost sodišča, da tudi v postopku zavarovanja z začasno odredbo izvede predlagane dokaze (česar sodišče prve stopnje ni storilo niti ni pojasnilo, zakaj) - in drugič - da je treba upoštevati predstavljena izhodišča (kar bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati v novem postopku). Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih dokazov, s katerimi je predlagatelj dokazoval utemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe, pritožba utemeljeno graja delovno metodo, ki jo je sodišče uporabilo pri izboru objektov in sredstev dokazovanja ter pri ugotavljanju resničnosti zatrjevanih dejstev v zvezi s predlogom.
Šele na podlagi izvedenega dokaznega postopka bo mogoče oceniti, ali je začasna odredba, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti, ustrezen ukrep za varstvo koristi otroka, ali je zaradi ogroženosti otroka treba sprejeti druge ukrepe.
nujna pot - določitev nujne poti - obremenitev služeče stvari - načelo sorazmernosti - sorazmernost - služnostna trasa
Ker nepremičnine predlagateljev nimajo dostopa do javne poti, ni mogoče trditi, da je obremenitev lastninske pravice na služeči nepremičnini nesorazmerna s koristjo, ki jo ta predstavlja za gospodujoče nepremičnine.