SPZ člen 88, 89, 90, 91. GZ-1 člen 42, 43. GZ člen 29, 30, 31.
nujna pot - določitev nujne poti - pogoji za določitev nujne poti - priključitev na komunalno omrežje - priključitev na javno infrastrukturo - nadomestilo za nujno pot
Skladno z Gradbenim zakonom (v nadaljevanju GZ-1) je za gradnjo ključna projektna dokumentacija. Ta mora biti skladna s predpisi. Prav zato lahko investitor (oziroma zanj projektant) od mnenjedajalcev, med drugim organov na področju varovanja komunalne in energetske infrastrukture, predhodno pridobi projektne pogoje (42. člen GZ-1), dolžan pa je pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti njihovo mnenje k projektu (43. člen GZ-1), v katerem se opredeli skladnost s predpisi iz njihove pristojnosti.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrep prepovedi približevanja - prepoved približevanja določeni osebi - stiki z otrokom - ogroženost v družini - psihično nasilje - fizično nasilje
Četrti odstavek 22.b člena ZPND določa le, da mora biti predlog za izrek ukrepov po 19. členu ZPND podan v roku šest mesecev od zadnjega nasilnega dejanja in ne, da sodišče lahko upošteva le tisto nasilje v družini, ki je bilo storjeno v zadnjih šestih mesecih pred podajo predloga za izrek ukrepov. V postopku izreka ukrepov sodišča zaradi nasilnih ravnanj v družini je treba ugotoviti oziroma dokazati obstoj nasilja v preteklosti in verjetnost, da bo takšno nasilje nastalo tudi v prihodnosti.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - ugotovitev obstoja lastninske pravice etažnih lastnikov na pripadajočem zemljišču - zakonska domneva - pridobitev lastninske pravice na stanovanju - družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - razlastitev - soseska - prodaja stanovanj - parkirišča - vrtec - namembnost nepremičnine - javni interes - pravni interes - udeleženec postopka
V postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča ne velja domneva, da je lastnik zemljišča tisti, ki je v zemljiški knjigi vpisan kot njegov lastnik, pač pa domneva, da je lastnik zemljišča, ki je namenjeno redni rabi stavbe, lastnik oziroma so lastniki stavbe.
Ker so bile večstanovanjske stavbe zgrajene in stanovanja prodana, razlaščenci ne glede na morebitne nepravilnosti v razlastitvenem postopku nimajo več stvarnopravnih zahtevkov.
Ker ZK solastniki niso resnični lastniki parcel, za katere je prvo sodišče po kriterijih iz 43. člena ZVEtL-1 ugotovilo, da pripada stavbam v soseski, zaključkov o tem, katere parcele so individualno in katere skupno pripadajoče zemljišče, ne morejo izpodbijati. Skladno s 7. členom ZVEtL-1 namreč lahko udeleženci postopka uveljavljajo le svoje pravice in pravne koristi.
sklep o napotitvi na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča
Zapuščinsko sodišče prve stopnje je glede pritožnika napačno uporabilo prvi odstavek 210. člena ZD, po katerem sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZD napoti sodišče na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.
Ne drži, kar je sodišče prve stopnje navedlo v obrazložitvi, da so vsi oporočni dediči izrazili pomislek glede darila, saj pritožnik, ki je bil z naroka odsoten, tega ni izrazil. Pritožnik ima prav, da v zgoraj navedenih določbah ZD ni podlage za njegovo napotitev na pravdo, če ni izrazil nobenega nestrinjanja z zahtevkom sodediča.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - duševna bolezen
Izvedenka je v svojem mnenju, napravljenem na podlagi pregleda pridržane osebe in zdravstvene dokumentacije, vključno s heteroanamnestičnimi podatki, dala mnenje, da gre za psihotično motnjo, verjetno shizofrenega kroga, ki se kaže v porušeni realitetni kontroli, prisotne so nanašalne in preganjalne blodnje, do katerih je pacient nekritičen, blodnje so po klinični oceni že delno kronificirane in sistemizirane, pridržani izraža tudi fenomene vplivanja (sosedje naj bi vplivali na medije, zaradi česar ne more dobiti službe). Zlasti je okrnjena sposobnost presoje in ocene tveganj, do svojih težav pa pacient nima uvida, predvsem pa je prepričan v realnost svojih blodnjavih doživljanj in ne dopušča možnosti, da bi to lahko bila posledica bolezni.
preživljanje otroka - znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - premoženjsko stanje - zmožnosti zavezanca in potrebe upravičenca - zavrnitev predloga - navajanje novih dejstev v pritožbenem postopku - časovne meje pravnomočnosti - odločanje po stanju ob zaključku glavne obravnave
Sodišče se je pravilno oprlo na 197. člen DZ, po katerem se preživnina, določena z izvršilnim naslovom, spremeni, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena. Po ugotovitvi, da se te okoliščine niso bistveno spremenile, je predlog zavrnilo.
Člen 189 DZ, na katerem pritožba temelji očitek o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, pride v poštev šele, če se ugotovi obstoj spremenjene okoliščine. Ker te niso bile ugotovljene, ugotavljanje otrokovih potreb ni bilo potrebno.
Do zatrjevanega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki naj bi povzročilo znižanje dohodkov, je prišlo po izdaji izpodbijanega sklepa. Glede na časovne meje pravnomočnosti (zaključek glavne obravnave oziroma izdaja sklepa) tako ne gre za novo dejstvo, ki bi ga bilo mogoče upoštevati v pritožbenem postopku.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00079315
URS člen 19, 19/2. ZDZdr člen 75, 75/1, 75/3.
varstvo osebne svobode - pravica do osebne svobode - pravica do osebnega dostojanstva - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - zaslišanje nasprotnega udeleženca - namen in cilj ukrepa - prostorska stiska
Predpogoj za izvedbo postopka za sprejem v varovani oddelek brez privolitve je torej, da oseba ne privoli v sprejem. Iz spisa (razen iz predloga partnerja nasprotne udeleženke, kar pa ni izjava nasprotne udeleženke) ni razvidno, da bi nasprotna udeleženka nasprotovala sprejemu v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, poleg tega pa sodišče prve stopnje tudi ni opravilo njenega zaslišanja, da bi se izjavila o tem. Končno iz spisa tudi ni razvidno na kakšni podlagi (prostovoljno ali na podlagi sklepa sodišča) je v trenutku odločanja nasprotna udeleženka v Univerzitetni psihiatrični bolnici (UPK). Zato v trenutku odločanja še niso bili izpolnjeni pogoji za izvedbo postopka po 75. členu ZDZdr, kar je terjalo razveljavitev izpodbijane odločitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00078386
DZ člen 157, 161. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
začasna odredba o stikih - stiki z mladoletnim otrokom - korist mladoletnega otroka - verjetnost obstoja terjatve - nastanek težko nadomestljive škode - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - stopnja verjetnosti
V postopku za izdajo začasne odredbe se odločilna dejstva ugotavljajo s stopnjo verjetnosti, ker narava urejanja razmerij zahteva hitro odločitev ter se razmerja med udeleženci urejajo le za določen čas. Skupno dokazno oceno, ki omogoča prepričljivo presojo predlaganih razmerij med staršema in mladoletnim otrokom, zakon nalaga sodišču v rednem postopku.
zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - obseg in način izvajanja stikov - plačilo stroškov prevoza - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora - stiki pod nadzorom - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročitev mnenja CSD - pravica do izjave
Pri določitvi časa, ki ga deklici po začasni odredbi preživita z očetom, in načinu prehajanja med starši sodišče ni prezrlo nobene od pomembnih okoliščin. CSD v mnenju ni opozoril le na potrebo po jasni in predvidljivi ureditvi stikov, ampak izpostavil tudi pomen ohranitve povezanosti med deklicama in očetom.
pritožba zoper sklep o podaljšanju - zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - podaljšanje zadržanja - brez privolitve osebe - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - laična pritožba - odvzeta poslovna sposobnost - nepredvidljivost - duševna manjrazvitost - center za socialno delo kot skrbnik - izvedensko mnenje - dokaz z zaslišanjem izvedenca - pravica do izjave v postopku - kršitev pravice stranke do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločilna dejstva - nasprotje med odločilnimi dejstvi in sodbo
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno povzelo ugotovitve izvedenca, a jih je v nadaljevanju v celoti ignoriralo. Res sodišče s pomočjo izvedenca, strokovnjaka, ugotavlja dejansko stanje, pravna kvalifikacija ugotovljenega dejanskega stanu pa je v pristojnosti sodišča. Vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da mora imeti pravna presoja sodišča, še posebej v obravnavanem primeru, ko gre za statusno zadevo in hud poseg v osnovne pravice in svoboščine nasprotnega udeleženca s prisilnim pridržanjem na varovanem oddelku SVZ, (vsaj minimalno) podlago v dejanskih ugotovitvah. Navedeno potrjujejo določila 43. člena in 47. člena ZDZdr, ki predpisujejo obvezno sodelovanje izvedenca psihiatra z izdelavo mnenja in obveznim zaslišanjem na naroku. S tem je udeležencu postopka, o pridržanju katerega se odloča, v največji možni meri zagotovljena tako strokovna kot pravna presoja.
odvzem otroka staršem - odvzem starševske skrbi - stroški postopka - izvedba dokaza z izvedencem - izvedenina - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - odločanje o stroških po prostem preudarku - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - skupni stroški postopka - delitev stroškov po enakih delih
Splošno načelo povrnitve stroškov po uspehu, ki ga je uporabilo sodišče prve stopnje, v tem postopku ni uporabljivo. Ker je bil postopek izveden v skupnem interesu za varstvo koristi otrok, tako predlagatelja kot tudi nasprotnih udeležencev, udeleženci krijejo vsak svoje stroške postopka. Izvedba dokaza z izvedencem je bila v konkretnem primeru potrebna zaradi varstva koristi mladoletnih otrok nasprotnih udeležencev. Tudi če predlagatelj tega dokaza ne bi predlagal, bi ga moralo sodišče prve stopnje izvesti po uradni dolžnosti. Zato je glede na skupni interes udeležencev prav, da udeleženci postopka krijejo strošek izvedenine, ki spada med skupne stroške udeležencev postopka, po enakih deležih. Predlagatelj tako krije svoje stroške postopka ter polovico skupnih stroškov postopka, drugo polovico skupnih stroškov po krijeta nasprotna udeleženca. Ker sta bila nasprotna udeleženca oproščena plačila stroškov sodnega postopka, bo ta del izvedenine plačan iz proračuna.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - bipolarna afektivna motnja - duševna bolezen - učinek pravnomočnosti sklepa
Zadržana oseba do svojega stanja ni kritična in se poslabšanja stanja ne zaveda, kar kaže na moteno presojo realnosti in nesposobnost obvladovanja svojega ravnanja.
Višje sodišče ni izreklo tudi tega, da se sklep potrdi. Zoper sklep iz 65. člena ZDZdr se namreč lahko pritožijo oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik, najbližja oseba ali psihiatrična bolnišnica. Vročitev sklepa odvetnici še ni izkazana, tako presoja, ali je rok za vložitev pritožbe zanjo že iztekel, ni mogoča. To pomeni, da je možno, da bo sodišče prejelo še njeno pritožbo. Učinek pravnomočnosti sklepa bo torej nastopil, ko bo iztekel rok za njeno pritožbo (če ta ne bo vložena) ali pa, ko bo višje sodišče odločilo o njeni morebitni pritožbi.
določnost predloga v nepravdnem postopku - izrek predloga v nepravdnem postopku - določitev preživnine - plačilo za nazaj
V nepravdnem postopku pripada osrednje mesto opisu razmerja ali stanja, o katerem naj sodišče odloči (prvi odstavek 23. člena Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1).
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - poseg v ustavne pravice posameznika - bipolarna afektivna motnja - psihotično dojemanje realnosti - izvedensko mnenje - ogrožanje življenja in zdravja - ogrožanje življenja drugih ali premoženja - čas zdravljenja
Izvedenec psihiatrične stroke C. C. pri nasprotni udeleženki ugotavlja bipolarno afektivno motnjo s psihotičnimi simptomi. Ta se je odrazila v moteni presoji realnosti in sposobnosti obvladovanja ravnanja. Nasprotna udeleženka nima uvida v svoje stanje. Povsem je pod vplivom psihotičnega doživljanja in privzdignjenega razpoloženja. Brez zdravil in zunanjega nadzora bi nadaljevala z vedenjem, kot ga je imela pred sprejemom. S tem bi ogrožala tako svoje zdravje kot tudi zdravje drugih oseb, pa tudi povzročala (sebi in drugim) premoženjsko škodo.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00077225
ZIZ člen 273b. ZNP-1 člen 6, 6/2, 34, 100. DZ člen 157, 159, 161. Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija) člen 31.
zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - določitev stikov med staršem in otrokom - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - načelo najmilejšega ukrepa - nadzorovani stiki
Domneva, da so stiki z nerezidenčnim staršem otroku v korist, velja le, če ni kakšnih posebnih okoliščin. Če pa je (z verjetnostjo) izkazano nasilje starša nad otrokom, je domneva o koristnosti stikov obrnjena: domneva se, da stiki niso v korist otroka in da starš, ki izvaja nasilje, nima stikov.
ZKN člen 59, 59/8. ZPP člen 286, 338, 338/1, 338/1-1, 339, 339/2, 339/2-6, 339/2-14, 339/2-15, 353, 366.
mejni spor - upravni postopek - urejena meja - katastrska meja - sodna določitev meje - izvedensko mnenje - zadnja mirna posest
Delno urejena točka pa pomeni točko, ki je določena v upravnem postopku, v kateri se neurejena meja stika z urejeno mejo. Kar pomeni preprosteje, da se je sporna točka določala le glede meje med državno cesto in spornima nepremičninama, ne pa tudi glede meje med spornima nepremičninami.
ZNP-1 člen 40, 161. ZST-1 člen 10, 10/3. ZBPP člen 26.
povrnitev stroškov nepravdnega postopka - postopek delitve solastnine - sklenitev sodne poravnave - odločitev o stroških postopka - razdelitev stroškov - skupni stroški postopka - kriterij sorazmerne povrnitve stroškov - sodne takse - taksne oprostitve na podlagi zakona - brezplačna pravna pomoč - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - obseg dodelitve brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila sodne takse
Za nepravdne postopke je v sodni praksi sprejeto utrjeno in enotno stališče, da se takšna sodna taksa obravnava kot skupni strošek postopka, ki se po njegovem koncu skladno s 40. in 161. členom ZNP-1 razdeli med vse udeležence postopka. S tem torej taksa izgubi svojo pravno naravo sodne takse in postane strošek postopka, kar pomeni, da s sklepom z dne 18. 1. 2023 nasprotnemu udeležencu v plačilo ni bila naložena sodna taksa, temveč skupni stroški postopka. Že iz tega razloga zato nasprotni udeleženec v tej fazi postopka oprostitve plačila sodne takse več ne more doseči oziroma se plačilu tega stroška ne more izogniti s predlogom za oprostitev plačila sodne takse.
ustavna pravica do enakosti pred zakonom - ustavna pravica do enakega varstva pravic - nepravdni postopek za razdružitev solastnine - postopek delitve solastnine - sklenjena sodna poravnava - skupni stroški postopka - kriterij sorazmerne povrnitve stroškov - brezplačna pravna pomoč - oprostitev plačila sodne takse
Nasprotna udeleženca tako krijeta le svoj del skupnih stroškov in ne tudi dela, ki odpade na predlagateljico. Dejstvo, da je bila predlagateljica v postopku oproščena plačila sodnih taks in stroškov izvedenke, tako v ničemer ne vpliva na odločitev, da gre za skupne stroške, ki bremenijo vse udeležence postopka, le da teh nasprotna udeleženca nista dolžna povrniti predlagateljici (kot bi jih bila v primeru, če bi jih predlagateljica predhodno založila v celoti sama), temveč jih morata plačati na račun Okrajnega sodišča v Trbovljah oziroma v proračun Republike Slovenije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00078068
DZ člen 109, 109/2, 109/5, 109/8, 157, 161, 162, 162/1. ZPND člen 22. ZPP člen 360, 360/1.
začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - začasna odredba o preživnini - ogroženost otroka - stanovanjsko varstvo - prepustitev stanovanja - časovna omejenost ukrepa - nujnost in sorazmernost ukrepa - presoja pritožbenih navedb odločilnega pomena
Vsaka začasna odredba, tudi začasne odredbe iz 162. člena DZ, mora biti povezana s tožbenim zahtevkom oziroma v obravnavanem primeru s predlogom. Nasprotna udeleženka je predlagala izdajo začasne odredbe v postopku, ki teče zaradi ureditve varstva in vzgoje, stikov in preživljanja otrok. Začasna odredba je v delu, ki se nanaša na preživnino, nedvomno s tem predlogom povezana, del, ki se nanaša na prepustitev nepremičnine, pa te povezave (koneksnosti) nima. Ker nasprotna udeleženka ni trdila, da bi bila povezana s kakšno drugo zahtevo za ureditev razmerja, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno presojalo v okviru določbe 109. člena DZ oziroma, kot da bi šlo za predlog po tem členu.
ZPP člen 315, 363, 363/1, 365, 365-1. ZNP-1 člen 42.
postopek za delitev solastnine - poseben sklep - vmesni sklep - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Nasprotna udeleženka je predlagala, naj sodišče prve stopnje z vmesnim sklepom odloči o tem, ali je solastnina med strankama navidezna (gre za dejansko etažno lastnino) ali pa gre za pravo solastniško razmerje. Takega predloga ni mogoče razčleniti na "temelj" in "višino", zato izdaja vmesne odločbe na način, kot to želi nasprotna udeleženka, ne pride v poštev. Cilj tega postopka je, da so vsa vprašanja celovito obravnavana in je o zadevi enotno odločeno (prim. sklep VSL II Cp 2214/2018).
Ker ne gre za sklep, katerega izdajo bi zakon sploh predvideval, se nanj tudi ne more raztezati splošna določba prvega odstavka 363. člena ZPP. Če zakon ne predvideva izdaje odločbe, posledično ne predvideva niti pritožbe proti takšni odločbi. Pritožba bi bila tako dopustna le v primeru, če bi bilo z izdajo odločbe poseženo v strankine pravice, dolžnosti ali pravne interese (25. člen Ustave RS). Za to v obravnavanem primeru ne gre (prim. smiselno sklepe VSL II Cp 2088/2018, II Cp 988/2015 in I Cp 548/2008).